»Lani je bila zima v Sloveniji izredno mila, z višjimi temperaturami, zato matice vse leto sploh niso prekinile zaleganja čebeljega podmladka, zalegle so ga celo dva meseca prej kot običajno. Že januarja je bilo v čebeljih panjih precej zalege, zato so se množičneje pojavljale varoje, čebelji paraziti, ki se hranijo s hemolimfo čebel in jih izčrpavajo ter nanje prenašajo viruse. Zato so nekatere čebelje družine zelo oslabele. Zaradi prehitevanja vegetacije za tri ali štiri tedne, kar so povzročili podnebne spremembe, visoke temperature in porušeno ravnotežje v naravi, se je prva brezpašna doba za čebele, ko v naravi zanje ni paše, pojavila že maja, kar je nenavadno. Druga brezpašna doba je povsem neobičajno trajala od srede julija do konca oktobra, paše ni bilo niti v gozdovih. Zaradi tega so čebele postajale še neodpornejše. Sledila je vrsta drugih negativnih posledic. Tiste čebelje družine, ki niso dobile od čebelarjev pomoči v obliki sladkorne raztopine, so ostale brez mladih čebel. Večina kasneje izvaljenih čebel pa je bila zaradi parazitske varoje poškodovana. Čebele niso bile več sposobne rediti mlade zalege, ki jo je matica zalegla po začetku zimskega krmljenja. Pripravile so zalogo hrane za zimo, potem pa počasi odmrle, kar je običajno, vendar zaradi vseh naštetih vzrokov jeseni ni bilo dovolj mladih zimskih čebel, da bi vzredile novo generacijo zimskih dolgoživih čebel. Veliko čebeljih družin je propadlo, nekatere že konec leta 2007, druge pa čez zimo. Močno oslabljene so nekatere tudi podlegle boleznim,« razlaga sogovornik.