Danes se mnogim zdi, da se je slovenska samostojnost začela z datumom osamosvojitve. A le malokdo ve, morda tudi mnogi nekako radi pozabljajo, da je šlo za dolgotrajen proces, o katerem velika večina ni nič vedela. Slovenija je kot jugoslovanska republika imela vsa svoja ministrstva (imenovali so se sekretariati ali pa komiteji). Imela je svojo Narodno banko, ki je bila res predvsem izpostava Narodne banke Jugoslavije, a je obstajala. Imeli smo Sekretariat za obrambo. Res je bil odgovoren v veliki meri za teritorialno zaščito, a vendar. Bili pa smo izjemno šibki na področju diplomacije. In tako se je Slovenija sredi sedemdesetih let odločila, da zgradi svojo mrežo v tujini, saj si z uradno, večinoma srbsko diplomacijo ni dosti pomagala. Namen je bil zgraditi mrežo ekonomskih in mrežo političnih predstavništev. Ekonomska predstavništva naj bi utrjevala prodor slovenskega gospodarstva, ki je čutilo to potrebo. Velike, predvsem beograjske trgovske državne firme so, tako se je slovenskim podjetjem dozdevalo, izvajale prodor slovenskih izdelkov bolj z levo roko. Slovenska politika se je takorekoč skrivoma odločila, da bo to mrežo prevzela Iskra. In res je tedaj že ljubljanska Iskra ustanovila kar solidno mrežo gospodarskih predstavništev: mnoga med njimi so bila skupna predstavništva večih firm, vsa pa so se ukvarjala s kakršnimikoli slovenskimi posli.