Ob pogledu na minulo leto v občini Krško, pa tudi v Posavju, nam najprej „pade v oči“ lansko katastrofalno neurje in grozljive posledice, ki jih je pustilo. Kako je s sanacijo po neurju, ste zadovoljni? Menite, da je Občina storila vse, kar je lahko? Zagotovo lahko rečem, da sem izredno zadovoljen z ukrepi, ki smo jih izvajali v okviru prvih akcij po neurju, ko je bilo potrebno hitro reagirati ter aktivirati sile zaščite in reševanja. Pokazalo se je, da imamo izredno stabilen in dober sistem, tako v okviru Gasilske zveze in Poklicne gasilske enote v reševalnem delu kot v okviru ekip za odpravo posledic na cestah, ki jih pokriva Kostak. Dokazali smo, da sistem zaščite in reševanja v občini Krško deluje. V tistem času smo se pravilno odločili in poskušali kar precej posledic neurja odpraviti tako, da se nismo lotili zgolj polovičnih akcij, ampak smo jih skušali že v prvi fazi urediti strokovno in poiskati trajne rešitve. Tako je odlično uspela sanacija plazu na Dunaju, pa Poreber na Senovem, sanacija plazu pri Turkovih na Rožnem... S tem smo zagotovo pocenili sanacijo teh primerov, pa tudi večina tega, kar smo naredili v prvem mesecu, je bilo vključenega v sofinanciranje s strani države. Od tam naprej pa nastopi faza, s katero sem manj zadovoljen. V tej sanaciji nam država ne sledi, kajti s sredstvi, ki se sproščajo iz rezerve državnega proračuna - lani 100 milijonov, letos v pol leta 58 milijonov gre prepočasi, sami bi želeli hitrejšo dinamiko obnove. Država enostavno nima izdelanega postopka, po katerem bi bilo obdelano celotno neurje in bi omogočal hitrejši potek sanacije in sofinanciranje v naslednjih letih. Zato smo pristopili k celovitemu projektu obnove za celotno občino, s čimer bomo poskušali doseči hitrejšo obnovo. Številke so zelo visoke in če bomo od države dobivali po 50 ali 100 milijonov letno, to desetletja ne bo dovolj za celotno obnovo. Sanacija neurja je doslej občino Krško stala 300 milijonov tolarjev sredstev. Drugi „dogodek leta“ je bil zagotovo obisk vlade v Posavju. Se morda že kažejo kakšni rezultati tega toliko opevanega obiska ali bo ostalo le pri lepih besedah in željah? Mislim, da smo obisk pravilno zastavili, tako da se nismo toliko ukvarjali z našimi težavami, še manj s kakšnimi medobčinskimi nesoglasji, ampak smo poskušali vladi prikazati tiste priložnosti, ki jih Posavje ima pred sabo. Lahko rečem, da zadeve, ki smo jih združili v projekt posavske gospodarske platforme, dobro potekajo. Pri Fakulteti za energetiko smo tik pred tem, da o vlogi za ustanovitev fakultete odloči senat Univerze v Mariboru in Svet za visoko šolstvo. Če pridobimo soglasje obeh organov, bi lahko prvo generacijo študentov vpisali že naslednjo jesen oz. v šolskem letu 2007/08. Tudi na projektu umeščanja gospodarske infrastrukture gredo stvari naprej. Veliko možnosti je, da se bodo projekti v PC Drnovo-Velika vas in PC Vrbina uvrstili med tiste, ki jih bo država v proračunskem obdobju 2007 - 2013 umestila med državne projekte. Tudi obisk in ogled hidroelektrarn na spodnji Savi, ko smo ob obisku vlade vse udeležene akterje simbolno spravili na skupen avtobus, daje svoje sadove. Tam, kamor smo usmerili glavna težišča naših aktivnosti, smo bili uspešni in rezultati obiska vlade se že kažejo. So pa to projekti, ki se ne bodo realizirali v nekaj mesecih, ampak bo treba na njih vztrajno delati več let. Kakšno je vaše sodelovanje z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom pri razvoju občine Krško, so zato, ker prihaja iz Posavja, odprta kakšna vrata več? Kar se tiče gospodarskega dela, lahko rečem, da z ministrom Vizjakom zelo dobro sodelujeva. Prva pomoč za tuje investicije, ki je bila lani odobrena s strani Ministrstva za gospodarstvo, je bila pomoč za investicijo podjetja Grieshaber. Odobrena so bila tudi Pharova sredstva za projektiranje na Drnovem. Prav tako minister Vizjak odigrava pozitivno vlogo pri verigi hidroelektrarn na spodnji Savi kakor tudi pri ustvarjanju drugega energetskega stebra. Projekt gospodarske platforme smo skupaj zastavile vse tri posavske občine v sodelovanju z ministrom in vodjem njegovega kabineta Martinom Brataničem. Na tem področju je sodelovanje več kot dobro. Jesen bo prinesla hud udarec za brezposelnost v občini Krško in v Posavju, saj bo brez dela ostalo 360 delavcev v obratu celuloze. Kje se je zalomilo pri zgodbi o novi celulozi oz. zakaj se ne govori več o njej? Umestitev nove celuloze v prostor je kapitalsko zelo zahteven projekt, za katerega je potrebno imeti investitorja. Še v času prejšnje vlade je bil odprt mednarodni razpis, s katerim smo poskušali identificirati potencialne investitorje v novo celulozo, vendar očitno tuji investitorji v tistem trenutku niso ocenili, da so razmere primerne. Lahko rečem, da v zadnjem času ponovno potekajo pogovori, predvsem z avstrijskim koncernom, predstavniki katerega nam bodo v kratkem predstavili njihove načrte za investiranje v Krškem. Sicer pa je zapiranje celuloze načrtovano, to ni presenečenje za nikogar, kajti oktobra stopi v veljavo evropska direktiva, na osnovi katere bodo morali veliki onesnaževalci pridobiti okoljska dovoljenja. Takšna tehnologija, kot je v celulozi, pač ne izpolnjuje evropskih kriterijev. Tudi prebivalci Krškega vedno težje sprejemajo to okoljsko agresivno tehnologijo. Mislim, da je bila ta odločitev pravilna in da bi bilo vsakršno odlaganje ali govorjenje o podaljševanju te proizvodnje zavajanje. Ta dilema je razčiščena in možnosti za drugačno odločitev izčrpane. Drugo poglavje pa so brezposelni in iskanje novih možnosti zanje. Seznam je dolg, vendar pa bo kar slaba polovica teh ljudi imela možnost mehkejših variant, kot so predčasne upokojitve in podobno. Mislim, da bo rešitev lažje poiskati kot v kakšnem drugem primeru, ker je v strukturi brezposelnih več moških, ki imajo več priložnosti za novo zaposlitev. Kovinsko predelovalna industrija v razmahu in gradbeništvo z velikimi posegi v našem prostoru predstavljajo možnost za kar lepo število teh ljudi. Za vse nas bo najbolje, če se čim prej usmerimo v iskanje novih priložnosti in čim manj v objokavanje starih časov. Delno ste že povedali, kako poteka projekt gospodarske platforme Posavja, ki naj bi rešil številne probleme regije, od brezposelnosti do izobrazbene podhranjenosti ... Mislim, da nam je uspelo za ljudi, ki so sicer usposobljeni za manj zahtevna dela, najti prepotrebno zaposlitev. Velike težave, ki so se pojavile v tekstilu, nam je uspelo kompenzirati z umestitvami tekstilnih podjetij Moda Intima v prostorih nekdanjega Laboda in Šiviljstvo Jamšek na Zdolah, pa s podjetjem Grieshaber, kjer je delo dobilo predvsem veliko število žensk, ki so bile pred tem zaposlene v Lisci Senovo in v Montu Kozje. Kolikor se z pogovarjam z njimi, so z delom tam zadovoljne. Drugo težišče, združeno v projekt gospodarske platforme, pa temelji na ustanavljanju visokošolskih inštitucij. Logistika je v kraju že umeščena, dobro kaže tudi za energetiko. V kompleksu Poslovne cone Vrbina bomo v prihodnjem letu pričeli z izgradnjo komunalne infrastrukture in inkubatorja za nova podjetja, tu je še projekt PC Drnovo-Velika vas, kjer je zopet možnost za razvoj podjetij, ki bi bila vezana na bližino avtoceste. Na ta način bi vzporedno ustvarjali nova podjetja in omogočali razvoj obstoječim, zelo dobro delujočim obrtnikom in podjetnikom v tem prostoru ter ustvarili delovna mesta. Kajti prepričan sem, da se bomo dnevno srečevali s tem, da bodo posamezna delovna mesta postala nekonkurenčna, nadomestiti pa jih morajo delovna mesta z več dodane vrednosti. Občina lahko največ naredi s tem, da s prihodom visokošolskih inštitucij zadrži študente v naši sredi, skupaj z njimi privabi tudi profesorsko strukturo, v ozadju tega pa začne znanstveno raziskovalno delo v povezavi z gospodarstvom. Skupaj z možnostmi, ki jih bo nudilo letališče Cerklje ob Krki in fakulteta za turizem in trgovino v Brežicah sem prepričan, da ustvarjamo okolje, v katerem ne bomo več zaostajali za slovenskim povprečjem, ampak se mu vedno bolj približevali. Na področju brezposelnosti nam je to že uspelo. Radioaktivni odpadki iz nuklearke bodo ostali v Krškem. Je to že dejstvo ali se lahko v tej zgodbi še zgodi preobrat? Tu mislim predvsem na ljudske iniciative, ki so postopek že ustavile v Sevnici, kot kaže, pa ga bodo tudi v Brežicah. Glede na to, da iščemo zgolj odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadke, je zelo velika verjetnost, da bodo nevarnejši visoko radioaktivni odpadki v tem prostoru še kar nekaj desetletij po tistem, ko bodo prvi varno skladiščeni. Radioaktivni odpadki že s tega stališča zagotovo ostajajo v Krškem. Kar pa se tiče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov in poskusa Agencije za radioaktivne odpadke, da najde trajno odlagališče zanje, smo po mojem prepričanju odgovorno pristopili k temu iskanju. Sami smo opozarjali na sindrom, ki se lahko zgodi v Sloveniji podobno kot drugje po svetu: vsi se strinjajo s tem, da je treba najti rešitev zanje, vendar “ne na mojem dvorišču”. To se zdaj dogaja in ta verižna reakcija nasprotovanj po Sloveniji nam ne koristi. Želim, da bi se v postopku lokalnega partnerstva na odgovoren in racionalen način pogovorili o tej problematiki, odgovorili na vsa vprašanja, ki so se v preteklosti postavljala, poskusili najti v teh zgodbah nove priložnosti za mesto in občino, pa ne mislim zgolj na denarno nadomestilo, ampak predvsem na razvoj. S tem vprašanjem se sedaj ne ukvarjajo samo tisti, ki so izvoljeni v občinski in krajevne svete, ampak tudi tisti, ki jim je pomemben razvoj in prihodnost naše občine. Upam, da bomo v teh treh letih, ko potekajo tudi terenske raziskave, dobili zadostno osnovo za iskanje teh rešitev. Vemo, da je umeščanje odlagališča radioaktivnih odpadkov vedno aktualna tema, ki k debati vedno privabi veliko ljudi, hkrati je to tema, ki ima povsod zelo zagrete nasprotnike, zato tudi v našem prostoru pričakujem pestro razpravo, za katero upam, da v njej ne bodo prevladovale emocije, ampak dialog. Tako se bomo po zaključku terenskih raziskav lahko razumno in modro odločili, ali odpadke sprejmemo ali ne, in če jih, pod kakšnimi pogoji, kaj to prinese za razvoj občine. Še letos se začenja gradnja hidroelektrarne in ob tem dolgo pričakovane krške obvoznice z dvema novima mostoma. Je to “projekt stoletja” za Krško? Stoletje smo šele pričeli, tako da sem prepričan, da se bodo v tem stoletju zgodili tudi drugi veliki projekti. Denimo, da je to projekt desetletja, saj je izgradnja načrtovana tako, da se zaključi na prelomu tega desetletja. Je pa to zagotovo izredno velik projekt. Nekateri so celo presenečeni, da zadeva poteka tako hitro, kajti v Krškem se je kar z bojaznijo govorilo o tej obvoznici. V kolikor ne bi bilo investicije v hidroelektrarne na spodnji Savi, tudi do te obvoznice ne bi prišlo, kajti v slovenskem prostoru je podobnih potreb zelo veliko. Zaradi sinergije različnih projektov je naša obvoznica bistveno cenejša za prometno ministrstvo, prav tako pa nič kaj dosti ne vpliva na ceno hidroelektrarne oziroma na urejanje brežin. Terminskemu planu projekta strogo sledimo in računamo, da bi že v jesenskem času pričeli z izgradnjo krožišča nad Krškim, z novim letom naj bi začeli z gradnjo mostu, ki ga je potrebno zgraditi do jeseni naslednje-