Sintagme »medkulturni dialog« si seveda niso izmislili politiki, ker sta, če se opremo na slavnega zgodovinarja Fernarda Braudela, zgodovina civilizacij in zgodovina kulture vpeti v medsebojno izposojanje in spreminjanje, ki so ju aktualni procesi globalizacije samo še pospešili. O resnični (ne)privrženosti politikov »medkulturnemu dialogu«, koliko od spregovorjenih vznesenih besed se (ne) bo udejanjilo, se lahko prepričamo že danes, če samo zavrtimo film nazaj v čas predvolilnih kampanj, to pa bo mogoče preveriti že jeseni na naslednjih volitvah. Bojim pa se, da se ne bodo nič bolje v tem pogledu odrezali »evropski« politiki v drugih članicah EU. S številom politikov, ki bodo v letu, ki ga je EU razglasila za leto »medkulturnega dialoga«, delovali v takem dialoškem duhu v času volitev in bodo pripravljeni svojo izvolitev opreti na to »temeljno vrednoto EU«, torej ne gre pretiravati.