V resnici so vse zgodnje civilizacije poznale igre na srečo, tako tudi stari Rimljani. Igralne kocke so med drugim našli pri izkopavanjih v tragično zasutih Pompejih in Herkulaneumu. Rimski cesarji Avgust, Komod, Kaligula in Neron so bili prav obsedeni s kockanjem. Klavdij, strastni hazarder, je o tej igri celo napisal razpravo, ki pa se ni ohranila. Bil je tako zasvojen, da je imel na svojem potovalnem vozu vgrajeno posebno mizo, ki je omogočala igranje tudi na najbolj slabih poteh, v eni sami igri pa je bil sposoben staviti tudi bajnih 400.000 sestercev. Iz vseh zgodovinskih poročil je vidno, da se kocka ni držala le malih prevarantov, ampak so jo z veseljem metali tudi vladarji. Norveški kralj Olaf Haraldson je v 11. stol. na kocko postavil kar celo kraljestvo, v času francoskega kralja Henrika IV. pa je bil njegov dvor dobesedno obnorjen od kockanja.