Po nekaj prespanih nočeh je ostal še bolj grenak priokus. »Zdaj lahko celo v večji meri žalujemo za zapravljenimi priložnostmi. Ker so se vse preostale prvenstvene tekme končale z neodločenim rezultatom, bi imela zmaga proti Nafti še večji pomen. Res škoda, zalomilo se nam je ob nepravem času. V uteho ostaja spoznanje, da dobro igramo v polju. Če bi zmagali v naslednjih treh dvobojih, bi izpolnili načrte. Naša želja je, da se 'zasidramo' na drugem mestu in skušamo približati vodilnim Domžalčanom,« razlaga Damir Pekič. Napadalec mariborskega prvoligaša je ustrezen sogovornik za vmesno analizo potez v kazenskem prostoru tekmecev. Zgodba se ponavlja, je zelo pogost stavek v Ljudskem vrtu. Kako odpraviti težave z neučinkovitostjo, saj včasih celo udarci iz neposredne bližine ne najdejo poti v mrežo? Ali se pri zaključnih udarcih poraja tudi vprašanje zbranosti? »Veliko je bilo nenavadnih situacij, nabralo se je vsega 'po malem'. Lahko govorimo tudi o padcu zbranosti v zaključku akcij, čeprav je svoje opravila še smola. Ko odločajo le centimetri ali celo milimetri, ne gre za nezbranost. Če bi se žoga ob Pregljevem udarcu odbila od prečnika za golovo črto, bi se tekma v Lendavi najbrž razpletla povsem drugače. Podobno velja za vratnico Makrieva.« Postaja vse skupaj zaskrbljujoče ali gre zgolj za naključje? »Prej za naključje. Podobne zadeve so se dogajale že med sezono, a smo se nato pobrali. Verjamem, da tudi tokrat sledi boljše nadaljevanje.«