tor in ilustracija sta otrokom povzročali kar precej težav, vendar so ju po nekaj dneh osvojili. Vsak dan smo otrokom ob različnih priložnostih prebirali najrazličnejše zgodbe in pesmi. V nadaljevanju projekta smo se seznanili z različnimi jeziki in ugotavljali, da je slovenščina naš državni jezik. Omenili smo tudi tuje jezike naših sosedov (hrvaščina, italijanščina, nemščina in madžarščina), otroci pa so znali nekaj tujih besed tudi povedati. Otroke smo poučili, da so besede sestavljene iz črk, ki tvorijo našo abecedo. Nekateri otroci so jo znali tudi povedati. V univerzitetni knjižnici Maribor smo si izposodili knjige za slepe in slabovidne, zapisane v Braillovi pisavi. Otroci so se zapisov lahko dotaknili in tako spoznali, da slepi in slabovidni berejo s pomočjo dotika. Prav tako skozi literaturo smo spoznali tudi znakovno pisavo za gluhoneme in se naučili z znaki povedati ime Jana. Ustvarjalnost otrok smo vzpodbujali s pripovedovanjem zgodb. Otroci so ob slikah, ki so jih imeli na razpolago, sestavili svojo izmišljeno zgodbo. Kot zanimivost povejmo, da so otroci iz istih slik, ki so jim zamenjali vrstni red, sestavili več različnih zgodb. Ob tem smo ugotovili, da si lahko zgodbo tudi brez pripravljenih slik izmislimo sami. Otroke sva vzpodbujali, da si izmislijo svojo zgodbo in ji na koncu dodajo naslov, s pomočnico pa bova njihovo pripoved zapisali. Otroci so se aktivno vključili v nastajanje zgodbe, ki so ji takoj na začetku dali naslov »Jure nima prijateljev«. Tvorili so daljše, sestavljene povedi, pri tem uporabljali zanimive in nevsakdanje izraze ter pazili na pravilen jezik. Ko so končali zgodbo, sem jim jo prebrala. Bili so zelo ponosni in polni vneme ter idej za nove vsebine. Tako sta nastali še dve zgodbi. »Ptički nimajo hrane« in »Moj kuža«. Zanimivo je, da so vse tri zgodbe govorile o prijateljstvu, strahu pred osamljenostjo in ljubezni do živali. V zadnjem tednu našega projekta nas je obiskala ilustratorka Breda Varl. Ogledali smo si slikanice, ki jih je ilustrirala, in jih primerjali z originalnimi ilustracijami, ki jih je prinesla s seboj. Pogovarjali smo se o tehnikah in materialih, ki jih pri svojem delu uporablja. Prebrali smo ji naše zgodbe, nad katerimi je bila zelo navdušena. Odločila se je, da bo zgodbo z naslovom »Jure nima prijateljev« tudi ilustrirala. Pripravili smo mize, se razporedili okoli njih in jo opazovali pri delu. Bilo je zelo zanimivo opazovati, kako počasi nastaja slika, ki vsebuje vse bistvene elemente zgodbe. Otroci so bili nad njenim izdelkom navdušeni. Sklenili smo, da bomo zgodbo ilustrirali tudi sami in res smo to napravili. Nastalo je 25 lepih ilustracij. Ustvarjalno delo otrok (izmišljene zgodbe in pripadajoče ilustracije) smo želeli predstaviti tudi v publikaciji. Pripravili smo slikanico, v kateri so zapisi zgodb, ki so nastali po pripovedovanju otrok, in njihove ilustracije. Vseh 25 otrok v skupini je sodelovalo pri nastajanju zgodb, prav tako je vsak otrok prispeval po eno ilustracijo k zgodbam.