"V začetku me je bilo zelo strah, dvomila sem, ali sem sploh sposobna igrati v komediji. Ko vidiš, kako briljantna sta Grega in Bojan, ti včasih zmanjka energije in samozavesti. Takrat je dobro, da imaš ob sebi ljudi, ki te spodbujajo. Režiser Boris Cavazza mi je v tem smislu zelo pomagal. Predstava je zelo uspela, dvorana se pri vsaki ponovitvi trese od smeha. "Nihče razen Borisa ni pričakoval takšnega uspeha. On ve, kaj ljudje radi gledajo. Vesela sem, da sem mu zaupala in zdaj zelo uživam v vsaki predstavi. Maša se pripravlja na dve novi predstavi, na Ibsnove Strahove, ki jih režira Barbara Hieng-Samobor, in na Zupančičevega Vladimirja. Prva bo predvidoma januarja začela svojo pot po slovenskih gimnazijah, druga pa bo na sporedu marca v ljubljanski Drami. Vesela sem, da imam možnost igrati različne vloge, saj se tako izognem kalupu, lahko raziskujem samo sebe in stvari, za katere mogoče sploh ne vem, da jih imam v sebi. Zdi se mi pomembno, da si mlad igralec nabere izkušnje, da se raziskuje tudi potem, ko pride z akademije. Zgodi se ti, da kljub znanju podvomiš o sebi, ko se enkrat znajdeš med profesionalci. Po tej poti pa stopa tudi Maša, in to povsem zanesljivo ter obetavno. Mnogi igralci, ki so končali študij na akademiji, poniknejo v anonimnost, ti pa so najpogosteje tudi tisti, ki izrekajo najhujše kritike akademiji. Če si pripravljen delati, se na akademiji lahko ogromno naučiš, saj imajo profesorji veliko izkušenj. Moji spomini na akademijo so zelo lepi in ko se je četrti letnik bližal koncu, me je bilo strah, kako bo potem. Vendar se je dobro izteklo, ker sem takoj začela delati. Mislim, da je v tem poklicu zelo veliko odvisno od sreče, nekdo te opazi, si mu všeč in te zasede. Igralec ne more izbirati, kje bo igral, lahko samo sprejme ali zavrne vlogo. Ljudje radi delajo z mano, ker ne otežujem dela, sem strpna, skušam biti vedno dobre volje in imam veselje do tega, kar delam. Rada imam svoj poklic, čeprav me kdaj pa kdaj prime, da bi počela kaj drugega. Čeprav ni še nikjer stalno zaposlena, ji dela ne zmanjka. Poleg igranja jo čakajo še zadnji izpiti in diploma. Maša človeka očara s svojim optimizmom, simpatičnostjo in energijo. "Zame je najbolj značilno to, da sem zelo pogumna ali pa zelo prestrašena. Trudim se biti vedno dobre volje in sem zelo nesrečna, če mi to ne uspe. Moja edina želja je, da bi bila srečna, vendar sreče ne navezujem na poklic. Prej obrnjeno. Če si srečen v zasebnem življenju, boš to prenesel na oder in dal ljudem.