Temeljni vsebinski in postopkovni okvir pravne države je ustava kot temeljni pravni akt. Ustava je pravna celota splošnih pravnih načel in pravnih pravil, ki splošna načela v tako imenovanem normativnem delu razčlenjujejo in konkretizirajo. V naravi ustave je, da je ta pravna celota širok manevrski prostor, ki zakonodajalcu omogoča zelo odprto in obsežno področje presoje. Pomensko odprti so tako samo načelo, da je Slovenija pravna država, kot tudi ustavna določila, ki posamezne prvine pravne države normativno izpeljujejo. Zelo tipične so na primer opredelitve, da so temeljne (človekove) pravice » omejene (…) s pravicami drugih « (15. člen, 3. odst.), da morajo biti zakoni v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava (153. člen, 2. odst.), da imajo posamezne določbe zakona lahko »učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice « (155. člen, 2. odst.), da ustavno sodišče odloča »o skladnosti zakonov (…) s splošnimi načeli mednarodnega prava« (160. člen, 1. odst., 2. alinea), da lahko vsakdo poda pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, če » izkaže svoj pravni interes « (162. člen, 2. odst.; poudaril M. P.) ipd.