V sklopu letošnje akcije »Čisti Tour« so morali kolesarji podpisati listino, da niso vpleteni v doping oziroma afero Puerto. Podpisali so jo vsi, mnogi seveda s figo v žepu. Kazni so ostre. Prvi bo, kot kaže, kazen plačal Nemec Patrik Sinkewitz, ki je bil pozitiven na nenapovedani kontroli junija, ko se je v Pirenejih pripravljal za Tour. Klubu bo moral vrniti celoletno plačo, čaka pa ga tudi dveletna prepoved nastopanja. A le če bo pozitiven še test B, o čemer pa dopinško evforični Nemci, ki so si dolga leta po nojevsko zatiskali oči, očitno ne dvomijo, saj so ga že postavili na steber sramote. Sinkewitz je še eden (najbrž tudi ne zadnji) v verigi dopingiranih kolesarjev, ki so povsem očrnili šport na dveh kolesih. Vsi se strinjajo, da kolesarstvo še nikoli ni bilo na tako nizki moralno-etični ravni. Po lanski aferi Puerto španskega zdravnika Eufemiana Fuentesa se je sprožil neustavljiv plaz, ki bo, kot verjamejo na Touru, do te mere pometel z dopingom, da bo na dekontaminirani njivi zraslo nekaj novega in bolj zdravega. Čiščenja so se najbolj lotili v Nemčiji (z državno podporo). Seznam skesancev se širi. Po velikem Eriku Zablu, ki je v solzah priznal, da je v drugi polovici devetdesetih jemal prepovedani EPO, je pod težo dokazov jemanje dopinga priznal tudi danski zmagovalec »velike pentlje« Bjarne Riis. Njegov vzdevek – Mr. Sixty Percent – pove vse ... Danca na letošnji dirki ni v avtomobilu CSC. Na udaru sta tudi junaka zadnjih 10 let, Američan Lance Armstrong in Nemec Jan Ullrich. Oba seveda odločno zanikata jemanje prepovedanih sredstev. Armstronga povezujejo tudi z italijanskim zdravnikom Michelejem Ferrarijem, Ullrichova zdravnika iz Telekoma oziroma T-Mobila pa sta, kot tudi del donedavna zelo spoštovanega inštituta na univerzi v Freiburgu, že priznala, da sta se ukvarjala z nečednimi posli. Od velikanov je prvi ceno plačal nesojeni Armstrongov naslednik Ivan Basso, ki so ga Italijani že kaznovali z 19-mesečno prepovedjo, ker se je, kot je sam dejal, ubadal z mislijo, da bi jemal doping.