Za zunanji svet se ni nič spremenilo, za tisto uigrano ekipo, kakršna sta nekdaj bila Brenda in Patrick Brennan, pa se nekaj vendarle je. Le tisti, ki so jima bili zelo blizu, so uganili, da je sploh kaj narobe. Bluza in Mary sta mislila, da je par preveč zgaran, ker sta se smejala manj kot nekdaj. Brendina mama ni ničesar opazila, le to, da je vsakič, ko je bila dovolj nespametna, da je vprašala, kdaj bodo zaslišali drobencljanje nožic, dobila zelo odrezav odgovor.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Za za predlog; tožilnik
zunanji zunanji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
svet svet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
spremenilo spremeniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
za za predlog; tožilnik
tisto tisti kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
uigrano uigran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
ekipo ekipa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kakršna kakršen oziralni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bila biti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
Brenda Brenda samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Patrick Patrick samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Brennan Brennan samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
vendarle vendarle priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Le le členek
tisti tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
jima on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, dvojina, dajalnik, klitična naslonskost
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
uganili uganiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sploh sploh členek
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
narobe narobe splošni prislov; nedoločena stopnja
Bluza bluza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
Mary Mary samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
mislila misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
par par samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
preveč preveč splošni prislov; nedoločena stopnja
zgaran zgaran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
ker ker podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
smejala smejati glavni glagol; nedovršni, deležnik, dvojina, moški spol
manj manj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
nekdaj nekdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Brendina Brendin svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
mama mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ničesar nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
opazila opaziti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
le le členek
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vsakič vsakič splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
nespametna nespameten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vprašala vprašati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bodo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, množina, nezanikani
zaslišali zaslišati glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
drobencljanje drobencljanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
nožic nožica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
dobila dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
odrezav odrezav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
odgovor odgovor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zapri
vir: Mladinska knjiga
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Pri Quentinu
avtor: Maeve Binchy