Kdo je novi predsednik Evrope? »Nekaj na R,« je bil najbolj pogost odgovor desetine naključno izbranih dan pred prvim obiskom Hermana Van Rompuyja v Sloveniji ta teden. Vprašanje je bilo namenjeno ljudem, ki jim je Evropa profesionalno blizu. Človek, ki zaseda najvišjo funkcijo v Evropski uniji, je morda eden najmanj prepoznavnih evropskih politikov. Evropska zastava veselo vihra na mejah in je nalepljena na kopico institucij, ki jih branijo ali širijo, vendar redko vzbuja čustva, ki se običajno rojevajo pod jambori. Ni ravno običajno, da bi se treslo srce ob tem, kako dobro bo šlo modri zastavi z dvanajstimi zvezdami. Kdor je imel na letošnji regati Barkovljanka v Trstu dober daljnogled, je lahko eksperimentiral z evropskimi patriotskimi čustvi. Na enem jadru je bila med drugimi simboli tudi evropska zastava. Esimit je od blizu neudobna devetnajst metrov dolga lupina iz karbonskih vlaken z visokim stebrom nekje spredaj. Okleščena je vsega udobja in okraskov. Privezana v pristanišču vzbuja radovednost, občudovanja pa ravno ne. Z jadrnicami so povezane vse mogoče mitologije, asketizma pa ni najti med njimi. Esimit je asketska. Ko je negibna, se zdi skoraj skromna ravna, na morju plavajoča plošča. Če pa zunaj piha močan veter, je hitra. Lahko je zelo hitra. V počasnem vetru se ne znajde najbolje. Na letošnji regati Barkovljanka v Trstu je bila med 1789 jadrnicami šesta. Igor Simčič, ki je okrog nje organiziral evropski projekt, je takoj po regati zavzeto poudarjal, »da je bila v svoji kategoriji druga«. Skoraj prva. »Če bi pihala burja, bi bila prva.« Vendar se v množici jader, ki so v brezvetrju počasi lezla proti boji, lepo videlo njena jadra na šestem mestu. Od daleč so na morju vse jadrnice bolj ali manj enake.Kar dela Esimit enkraten fenomen, ni niti velikost niti hitrost. Pod svojim imenom ima dovolj prvih mest na regatah v Sredozemlju, da ji ni treba biti nerodno, ker se pogosto znajde tik pod vrhom. Je hitra in v polnem vetru elegantna tekmovalna jadrnica, ki se na regatah hitro prerine naprej in se potem pogovarja s tridesetmetrskimi velikankami. Vse so polepljene z imeni korporacij, podjetij in posameznikov, ki so jih zgradili ali prispevajo denar, da te tehnološko futuristične naprave plujejo. Esimit ima eno nalepko več. Od leta 2002 tekmuje pod evropsko zastavo. Njeno polno ime je Esimit Evropa. To je že tretja barka, ki se pod istim imenom poigrava z idejo Evrope. Začetna ideja z morjem ni imela posebne zveze. Bila pa je blizu razumevanju Evrope kot nečesa simpatičnega, na čemer je mogoče graditi identiteto. Igor Simčič, ki izhaja iz družine briških kletarjev, je leta 1995 prepričal tedanjega župana Nove Gorice Črtomirja Špacapana in župana italijanske Gorice Gaetana Valentija, da sta dala skupno pokroviteljstvo tekmovalni jadrnici, ki je nosila ime obeh mest. Esimit Gorizia $amp; Nova Gorica, je bila izvirna ideja. Niti z zvonikov najvišjih cerkva v obeh mestih ni videti morja, ki je dvajset kilometrov stran. Vidi pa se ga s Sabotina, kjer je leta 1995 še potekala strogo nadzorovana državna meja med Italijo in Slovenijo. V naslednjem koraku se je njena novejša izvedba vozila po regatah kot Slovenija $amp; Friuli Venezia Giulia. Dvojezično, kot se za te kraje spodobi. Upravljali so jo slovenski in italijanski tekmovalci. Leta 2002 je po širitvi držav in institucij, ki so se priključile projektu, dobila pokroviteljstvo predsednika evropskega parlamenta Patricka Coxa in dobronamerno kimanje evropskih poslancev. Na jadra je dobila evropsko zastavo in postala prvi športni projekt z evropsko identiteto. Preimenovala se je v Esimit Evropa in se držala pri vrhu sredozemskih regat. Zdaj je konec letošnje tekmovalne sezone. Evropa je razstavljena na kose in spravljena v hangar. Tekmovala bo še naprej, vendar devetnajst metrov ni dovolj niti za njeno najbolj domačo regato v Barkovljah pri Trstu. Šesto mesto je nekoliko nerodno, tudi če je jader blizu dva tisoč. Ko gre za zastave, na morju običajno evropsko veselje nad kompromisi v lokalnih morjih ne prinese pravega zadoščenja.Zares vznemirljivo pa bo gledati, kako se obnesla njena naslednica. Narejeni so načrti za novo tridesetmetrsko jadrnico, ki bi morala zlahka prevoziti morje pred Trstom in za seboj pustiti tudi Novozelandce. Vsakič, ko pridejo s svojo barko, jih drugi tekmovalci gledajo z daljnogledom. Ambicije pa gredo pod evropsko zastavo tudi na druge oceane, na regate največjih in najhitrejših jadrnic na svetu. Ena je med Los Angelesom in Tahitijem, druga med Anglijo in Irsko in nazaj. Ideja je za seboj pustiti zastave Združenih držav Amerike, Avstralije in drugih velesil, ki so vajene, da za seboj vidijo samo sled svoje krme in nobenega jadra. Na kopnem je evropska identiteta nekaj zelo kompliciranega. Na morju bi moralo biti preprosto in lepo. do je novi predsednik Evrope? »Nekaj na R,« je bil najbolj pogost odgovor desetine naključno izbranih dan pred prvim obiskom Hermana Van Rompuyja v Sloveniji ta teden. Vprašanje je bilo namenjeno ljudem, ki jim je Evropa profesionalno blizu. Človek, ki zaseda najvišjo funkcijo v Evropski uniji, je morda eden najmanj prepoznavnih evropskih politikov.