Vrh Visokega Kanina se skriva za obsežnimi kraškimi podi, ki se širijo severno in južno od njega. Nad njimi ne kaže preveč impozantnega videza in ne vzbuja prevelike pozornosti. Šele nad Rezijo se velikan razgali v vsem sijaju. Strmo, visoko pobočje, ki se pne nad zatrepom te prelepe doline, naredi silen vtis gorskega veličastja. Celoten masiv je nad Rezijo povezan z dolgim razgibanim grebenom, ki obeta idealno visokogorsko prečenje od sedla Med Baban preko Vrha Laške Planje, Visokega Kanina do Žrdi. Leta 1981 je skupina prizadevnih rezijanskih gornikov, t.i. ''Rezijanskih polhov'' (Ghiri di Resia) označila po celotnem grebenu pot, ki so jo poimenovali ''Ta visoka rosajanska pot'' (Alta Via Resiana). Pot je zelo zahtevna in je zavarovana le na dveh krajših odsekih. Povečini pa jo lahko označimo kar za alpinistično turo, ker na številnih mestih naletimo na težave II. stopnje, ki jih moramo biti sposobni preplezati tudi v sestopu. Torej je primerna le za zelo izurjene in vzdržljive gornike, najbolje v spremstvu vodnika - alpinista. Tura je zelo zahtevna le na odseku od sedla Med Baban do sedla Peravo, nadaljnje prečenje Žrdi je le še igrača. V enem dnevu je zaradi izredne dolžine praktično neizvedljiva; lahko jo opravimo po delih ali pa si za prenočevanje izberemo enega od obeh bivakov, ki sta ob poti. Če na poti zberemo žige z Vrha Laške Planje, Vrha Krnice in Žrdi, dobimo v hotelu Val Resia v Ravanci (Prato) ličen spominski znak. Žal pa pogosto ne najdemo žigov na vseh vrhovih, toda - saj se zaradi njih tudi nismo podali na to edinstveno popotovanje po kaninskih višavah!