Ko sem pri 17. letih začela študirati na umetniški akademiji, sem si predstavljala, da je umetnost nekaj, kar oblikuješ z nekim materialom. Zelo kmalu sem ugotovila, da je umetnost mišljenje. Ugotovila sem, da se umetnost, ki me je zanimala, ukvarja predvsem z etnologijo, antropologijo in novimi teorijami. Zato sem pustila umetniško šolo in šla študirat antropologijo najprej na Dunaj, pozneje pa v London. Konec 80. let je v Londonu obstajal oddelek za t. i. semantično antropologijo, ki je bil mogoče bolj analitičen kot študij filozofije, toda ideje o umetnosti, ki so se tam gojile, so bile neverjetno staromodne. Antropologi so bili zelo izurjeni v analizah teksta, toda vizualna kultura jih sploh ni zanimala. Zato sem se prenehala ukvarjati s teoretsko antropologijo, a vseeno je bila antropologija tista, ki me je naučila kritičnosti do interpretativnih struktur.