Problem UL motornega jadralnega letala je po besedah Pipistrelovega konstruktorja v zelo velikem, 15-metrskem razponu kril. Zato je potrebno močnejše krilo in tudi teža mora ostati pod določeno ravnjo. Poleg tega je, zaradi boljše nosilnosti, potreben višji profil krila, torej debelejše krilo. Dobro je treba sprojektirati tudi trup. »Zelo močna krila bi morala biti debela, za taka pa velja, da imajo velik upor. Toda v nasprotju s splošnim prepričanjem sem spoznal, da to ni vedno nujno. O profilih kril namreč obstaja veliko napačnih idej in ena od njih je tudi ta, da imajo zelo debela krila nujno večji upor od tanjših. Toda če višino določenega profila povečate z 12 na 15 ali 18 odstotkov njegove dolžine, je povečanje površinskega upora krila dejansko zelo majhno. Prva stvar je zračni upor krila, ki mora biti čim manjši, to pa pomeni, da mora biti laminarni tok zraka ob krilu čim daljši. Daljši ko je laminarni in krajši ko je turbulentni del toka, manjši bo upor krila. Druga pomembna stvar je spreminjanje dinamičnega vzgona z naklonskim kotom letala in njegovega krila. Ko med letenjem dosežemo določen vpadni kot in ga povečamo za eno samo stopinjo, to že lahko povzroči nenaden vzgonski upad. To je zelo nevarno. In za ultralahka motorna jadralna letala to ni sprejemljivo, saj 'ultralahki' pilot navadno ni zelo izurjen,« je dejal Orlando.