Zdaj, ko že vsi vemo, zakaj je pacient umrl, mi je lahko očitati, da nisem ravnala prav. Vedeti pa morate, da v tistih okoliščinah in s podatki, ki sem jih imela, ni bilo mogoče sklepati na takšno poškodbo. Že telefonski klic je bil zelo dvoumen, mislim, da je poklicala soseda, ki ni znala povedati o pacientu skoraj nič, saj je ni bilo na kraju dogodka. Ko sem prišla tja, ni kazalo, da bi šlo za kakšno nujno zadevo. Ponavadi zdravnika ljudje počakajo in ga čim prej napotijo k pacientu. Tu pa sem zagledala moškega, kasneje se je izkazalo, da je bil Gantarjev oče, ki je hitel nekam proti skednju, zato sem pomislila, da je bolnik tam. Šele pozneje sem zvedela, da je v hiši, mimo katere sem že šla. Ni res, da bi mi mama povedala, da je z glavo udaril v tla, vem le, da je tarnala zaradi njegovega pijančevanja, da kako grozno je to in da naj ga vendarle odpeljemo v idrijsko bolnišnico na zdravljenje alkoholizma. Natančno sem ga pregledala tam, kjer je ležal na tleh, potem pa še v sobi. Nisem našla razloga, da bi ga napotila na slikanje glave. Ni bilo nobenih zunanjih znakov poškodbe glave, pa tudi ne nevroloških izpadov, je povedala obtožena, ki je takrat postavila diagnozo, da gre za akutni alkoholni opoj.