Simona Furlan je ena tistih novinark, ki je delala z mano takšne vrste intervju, ki se zavleče za nekaj ur. Kadar začutim sogovornikovo iskreno zanimanje, se me namreč ne da zaustaviti niti z vojsko. Še preden se zavem, blebetam tako imenovane zadevščine »off the record« in ona je ne samo izjemna poslušalka, temveč tudi zelo diskreten in zaupanja vreden človek. Zato nisem nikoli odklonila njenega povabila k sodelovanju, bodisi da je šlo za izjave ali pogovor za Stop, ali pa me je prosila, da pridem podelit kakšnega viktorja. In povem vam, da je tudi sicer večina podeljevalcev tam zaradi Simone. Vem, ker smo se o tem pogovarjali med sabo. Biti moraš namreč poseben človek, da lahko krmariš, miriš in strežeš zahtevam blodečih egov, ki se na taki prireditvi znajdejo na kupu v največji možni količini. Pod kakšnim stresom je v tem obdobju, si ne želim niti predstavljati. Pa se ne pritožuje in vedno izpelje vse brez hujših zapletov.