»Pravilno odmerjanje treninga je tema, ki ima status svetega grala v športni medicini. Kako iz telesa, ki je individualno in nepredvidljivo ter pod vplivom mnogih dejavnikov, iztisniti največ? Bistvo uspešnega treninga je odrejanje pravilnega razmerja med fazami počitka in napora ter intenziteto napora. Nepravilno razmerje med obema fazama lahko hitro pripelje do stanja pretreniranosti z vsemi negativnimi posledicami. Ker je med optimalno pripravljenostjo športnika in pretreniranostjo zelo diskretna meja, športna medicina neprestano išče čimbolj zanesljive označevalnike, s katerimi bi spremljala odziv športnikovega telesa na napor. Vendar do danes nekega absolutnega označevalnika ali testa žal še nimamo. Je pa zelo povedna študija, ki so jo naredili na Finskem, ki je primerjala rekreativne in profesionalne športnike. Ugotovili so namreč, da so telesno enako sposobni rekreativci pri enaki obremenitvi veliko prej stopili v fazo pretreniranosti kot profesionalni športniki. Vzrok je verjetno višja psihična obremenitev in bolj naporen življenjski stil (delovne in družinske obveznosti, pomanjkanje počit-ka …). Rekreativni športniki se morajo tega zavedati in ohraniti trezen pristop k treningu, kar pa je dostikrat redkost. Pred časom mi je športni psiholog zaupal, da so rekreativni športniki njegove najbolj naporne stranke.«