Praviloma bomo sočasno dobili tudi njegovo. Če je ne, ga mirno spomnimo na to: »Smem dobiti še vašo?« Kadar imamo enega sogovornika , četudi ga prvič vidimo, si moramo njegov priimek pravilno zapomniti, vizitko pa shraniti v žep, memo blok, škatlico za vizitke ali na drugo primerno mesto. Ob enem sogovorniku - razen če je morda tujec z zelo redkim in težko izgovorljivim imenom - ne postavimo njegove vizitke predse. Če je sogovornikov več , si lahko pomagamo, da jih razvrstimo tako, kakor sedijo, vendar nanje pogledujemo zelo diskretno, praktično neopazno, ter si skušamo njihova imena čimprej zapomniti. Žaljivo je, če na primer storite naslednje: »No, dragi gospod ...« in prekinete svoj stavek, dvignete vizitko s površine mize, jo ponesete bližje k očem, preberete in nadaljujete » ... Kovač, tako je to.«

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
sočasno sočasno splošni prislov; nedoločena stopnja
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
tudi tudi členek
njegovo njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, orodnik, ednina, moški spol svojine
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ne ne členek
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
mirno mirno splošni prislov; nedoločena stopnja
spomnimo spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
Smem smeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
dobiti dobiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
še še členek
vašo vaš svojilni zaimek; 2. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
Kadar kadar podredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
enega en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
sogovornika sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=da
četudi četudi podredni veznik
ga on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
prvič prvič splošni prislov; nedoločena stopnja
vidimo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, imenovalnik, ednina, moški spol svojine
priimek priimek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
pravilno pravilno splošni prislov; nedoločena stopnja
zapomniti zapomniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
vizitko vizitka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
pa pa priredni veznik
shraniti shraniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; tožilnik
žep žep samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
memo meti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
blok blok samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
škatlico škatlica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
vizitke vizitka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ali ali priredni veznik
na na predlog; tožilnik
drugo drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
primerno primeren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
mesto mesto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Ob ob predlog; mestnik
enem en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
sogovorniku sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
razen razen predlog; rodilnik
če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
morda morda členek
tujec tujec samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
z z predlog; orodnik
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
redkim redek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
izgovorljivim izgovorljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
imenom ime samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
ne ne členek
postavimo postaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
njegove njegov svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, ednina, moški spol svojine
vizitke vizitka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
predse predse povratni zaimek; tožilnik, navezna naslonskost
Če če podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
sogovornikov sogovornik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
več več splošni prislov; primernik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
pomagamo pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
razvrstimo razvrstiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kakor kakor podredni veznik
sedijo sedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
vendar vendar priredni veznik
nanje name osebni zaimek; 3. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, navezna naslonskost
pogledujemo pogledovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
diskretno diskreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
praktično praktično splošni prislov; nedoločena stopnja
neopazno neopazno splošni prislov; nedoločena stopnja
ter ter priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
skušamo skušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
njihova njihov svojilni zaimek; 3. oseba, srednji spol, množina, tožilnik, množina svojine
imena ime samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
čimprej čimprej splošni prislov; nedoločena stopnja
zapomniti zapomniti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Žaljivo žaljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
če če podredni veznik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
storite storiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
naslednje naslednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
No no členek
dragi drag splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
gospod gospod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
prekinete prekiniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
svoj svoj povratni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
stavek stavek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dvignete dvigniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
vizitko vizitka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
s z predlog; rodilnik
površine površina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
mize miza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
ponesete ponesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
bližje blizu splošni prislov; primernik
k k predlog; dajalnik
očem oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, dajalnik
preberete prebrati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
in in priredni veznik
nadaljujete nadaljevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
Kovač Kovač samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2006
vrsta besedila: Revije
naslov: Podjetnik.com
avtor: neznani novinar