Je Citroen Xsara Picasso umetnina? Težko je reči, vsake oči imajo pač svojega Picassoja (beri »malarja«)! Dovolim si malce osebnega pogleda: meni je všeč. Sodeč po odzivih drugih souporabnikov cest v minulih tednih, ko smo Xsaro Picasso temeljito preizkusili, tudi njim. Malokateri avtomobil je v zadnjem času zbujal toliko pozornosti. Nič nenavadnega! Prepoznaven je z vseh strani, hipno in takoj, kar bo v razredu kompaktnih enoprostorcev, kjer vlada vedno večja gneča, čedalje pomembnejše. Velike prednje luči niso samo prijazno koketne, temveč ponoči tudi dobro svetijo, majhni zavihki na vrhu zunanjih ogledal skrbijo, da se zrak ob stranskih steklih ne vrtinči in da stekla ostajajo čista tudi v mokrem, padajoči zadek pa avtomobil hote ali nehote naredi za prikupno jajce. Dokaz, da vse oblo ni nujno zelo aerodinamično, je količnik zračnega upora, ki s številko 0,34 niti približno ne pomeni revolucije. Malce napornejše rezanje zraka se najbolj pozna pri porabi goriva. Testno povprečje se je sukalo nekaj pod desetimi litri na sto kilometrov, kar je za 1,6-litrski motor zagotovo preveč. Tovarna obljublja v kombiniranem načinu vožnje povprečje slabih osmih litrov, vendar ga nam ni uspelo doseči. So pa inženirji karoserijo dobro zvočno izolirali, saj piš vetra med vožnjo, tudi pri večji hitrosti, ne moti.