Toni Apohal je pred kakšnim desetletjem zaradi hude bolezni srca prenehal peti in igrati. Pred šestimi leti pa se je ponovno rodil: presadili so mu srce in do lanskega decembra je celo hodil v službo. Bil je poln energije, z veseljem je povedal, da ima od takrat rojstni dan dvakrat na leto. Še pred nekaj meseci je za naš dnevnik dejal, da je spet segel po kitari in spet zaživel svoje pravo, bogato življenje. Konec minulega leta je izšla njegova prva samostojna zgoščenka, katere je bil zelo vesel in ponosen nanjo. Z glasbo je imel še velike načrte: zavedal se je, da ga zdravje omejuje, vesel pa je bil vsakega povabila na kakšno otvoritev razstave ali drugo kulturno prireditev, kjer je lahko svojo glasbo ponudil tudi drugim. Zapisal se je koroškemu bukovniku Blažu Mavrelu in v note spravljal njegova besedila, mnoge pesmi pa je prispeval tudi njegov prijatelj Mitja Šipek. Ko se je spet vrnil h glasbi, je dejal, da je tokrat v svojem življenju naredil korak nazaj: nazaj h glasbi. Šest let po transplantaciji so mu življenjski cilji zrasli in tudi energije mu ni manjkalo. Takole optimističen in iskren je bil še pred nekaj meseci: "Moja zgoščenka je v zeleni barvi. Vsa Koroška in Slovenija sta v znamenju zelene. In zelena trava, ki jo pred hišo pokosimo, ponovno zraste. V tem je tudi moja življenjska izkušnja, saj so mi dobri ljudje pomagali, da sem ponovno vstal in zrasel. Tudi s to ploščo bi se jim rad zahvalil."