Kaj se je ob podobnih epizodah dogajalo v preteklosti? Agresivnim znižanjem obrestnih mer ob grozeči nevarnosti recesije smo bili v novejši zgodovini na primer priče po poku balona cen tehnoloških delnic leta 2001. Najdlje je pri tem šel – takrat še pod vodstvom A. Greenspana – ameriški FED, ki je obrestno mero za glavno refinanciranje bank od sredine leta 2003 do sredine 2004 postavil na zgolj 1 odstotek. Le nekaj višje, 2 odstotka, je bila ključna obrestna mera ECB. Simulacije siceršnjih reakcij FED v podobnih ekonomskih situacijah kažejo, da je FED postavil obrestno mero za skoraj 2 odstotni točki pod tisto, ki bi bila glede na stanje poslovnega cikla sicer primerna. Lahko bi se reklo, da smo takrat videli v dejanjih centralnih bank precejšen odklon od siceršnjih pravil obnašanja, ki jih je narekovalo načelo cenovne stabilnosti. Ta odklon od normalnega obnašanja ima seveda tudi svojo temno plat. Zdravljenje mačka po borzni zabavi »dotcom« je vodilo do nove zabave: nepremičninskega balona. Danes je tudi te zabave konec, finančni sistem pa nima le mačka, temveč eno najhujših migren v zgodovini.