ska bolezen. Potek je kroničen. Bolezen prizadene vse višje možganske funkcije, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, pozornost, presoja, razumevanje, učne in računske sposobnosti ter sposobnost govornega izražanja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja 65 % vseh demenc. Prvi jo je opisal leta 1907 nemški psihiater Alois Alzheimer pri 5- letni bolnici. Kdaj se bolezen pojavlja? Bolezen se najpogosteje pojavlja v starosti. Po nekaterih podatkih zboli približno 5 – 10 % starejših od 65 let. S starostjo število bolnikov strmo narašča, tako da po 90. letu zanjo zboli že okoli 60 % starostnikov. V teh primerih govorimo o senilni obliki obolenja. Bolezen pa se redko lahko pojavi tudi pred 50 letom; takrat pa govorimo o presenilni obliki. Kaj povzroča spremembe v možganih? Vzrok bolezni je neznan. V bolnikovih možganih nastajajo degenerativne spremembe, možganske celice propadajo, nastajajo t. i. senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, v katerih se nahajajo beljakovine, ki so tudi sicer v zdravih možganih. Živčne celice odmirajo, možgani postajajo lažji, tako da tehtajo le še okoli 1000 gramov (zdravi možgani pa 1300 g). Domnev o nastanku je več: nekateri menijo, da gre za virusno okužbo ali za prekomerno kopičenje aluminija. Tudi kajenje je lahko eden izmed vzrokov, prav tako številni manjši udarci v glavo, kar se dogaja npr. nogometašem, boksarjem. Nekateri avtorji pa zatrjujejo, da je bolezen dedna, in sicer v 1 % do 5 %. V teh primerih se pojavi pri mlajših osebah pred 50. letom. To pa še ne pomeni, da bodo zboleli vsi potomci. Kako bolezen poteka? Za bolezen je značilno, da se prične neopazno in počasi napreduje. Dolgo nihče ne opazi bolezenskih sprememb pri bolniku oziroma jih ne jemljejo resno. Od začetnih težav do smrti lahko traja od 3 do 20 let, v povprečju okoli 8 do 9 let. Ločimo tri stadije bolezni: