Kot pravi, bi v slovenskem prostoru babicam kot zdravstvenim delavkam, ki pri zdravih ženskah skrbijo za nosečnost, porod in poporodno obdobje, morali dati pomembnejše mesto, ki so ga pred leti že imele. Izgubile so ga zaradi šestnajstletne »luknje«, ko v Sloveniji ni bilo izobraževanja za babiški poklic. Posledica je bilo pomanjkanje babic, zato so vse usmerili zgolj v porodne sobe. V predporodnem varstvu jih danes tako ni, zdravniki skrbijo tudi za zdrave nosečnice, ravno tako manjkajo v poporodnem varstvu, kjer za novorojenčke in njihove mame skrbijo medicinske sestre, ki obiskujejo tudi druge, na primer kronične bolnike. »Ta koncept bi bilo treba spremeniti. Prav bi bilo, da bi ista babica žensko spremljala skozi nosečnost, v porodnišnici in poporodnem obdobju, kot je to urejeno drugje v evropskem prostoru,« je dejala Prelčeva. Po njenem mnenju bi bilo treba ob tem določiti, v katerih primerih in na kakšen način lahko babica za žensko skrbi samostojno, kdaj pa se mora posvetovati z zdravnikom specialistom. Zavzema se tudi za pripravo zakona o babištvu, ki bi vse to natančneje opredelil. Nosečnice imajo sicer že od leta 2002 pravico do petih pregledov, ki jih opravi babica, a se to v praksi običajno ne uresničuje, je še pojasnila.