Vsekakor je treba tudi ločiti, za kaj vse uporabljamo zelišča, torej, kdaj jih uporabljamo za kozmetiko, kdaj za kulinariko, kjer potegnemo iz njih vitamine, provitamine in minerale, ter kdaj so namenjena zdravljenju. Prav tako je pomembno, kdaj uporabljamo določene dele rastlin. Tudi pri rastlinah ločimo življenjske cikluse. "Ko sta na primer regrat ali kopriva mlada, sta dobra za solate, ko pa zacvetita, imata popolnoma druge učinkovine. Veliko rastlin ima največ učinkovin v korenini, ki pa jih praviloma nabiramo jeseni. Ljudje so včasih tudi verjeli, da rastline, katerih deli spominjajo na človeške organe, te tudi zdravijo, na primer list jetrnika zdravi jetra, list pljučnika pa pljuča." Po Majesovem prepričanju to do neke mere še drži, vendar ne vedno. Pri jetrniku namreč to ne drži več, zato poudarja, da je vedno treba spremljati nove znanstvene dosežke na tem področju. Nič manj pomembno od pravilnega nabiranja pa po Majesovih besedah ni niti shranjevanje zdravilnih rastlin, saj se lahko v primeru nepravilnosti zdravilne snovi kaj hitro spremenijo v škodljive.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Vsekakor vsekakor členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
ločiti ločiti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
za za predlog; tožilnik
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
vse ves celostni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zelišča zelišče samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
za za predlog; tožilnik
kozmetiko kozmetika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
kulinariko kulinarika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kjer kjer podredni veznik
potegnemo potegniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
iz iz predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
vitamine vitamin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
provitamine provitamin samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
in in priredni veznik
minerale mineral samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ter ter priredni veznik
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
namenjena namenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
zdravljenju zdravljenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
Prav prav členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pomembno pomembno splošni prislov; nedoločena stopnja
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
uporabljamo uporabljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
določene določen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dele del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
rastlin rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Tudi tudi členek
pri pri predlog; mestnik
rastlinah rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ločimo ločiti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
življenjske življenjski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
cikluse ciklus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Ko ko podredni veznik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
regrat regrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ali ali priredni veznik
kopriva kopriva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
mlada mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
sta biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
dobra dober splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
solate solata samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ko ko podredni veznik
pa pa priredni veznik
zacvetita zacveteti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
imata imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina, nezanikani
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
druge drug zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, množina, imenovalnik
učinkovine učinkovina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
rastlin rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
največ največ splošni prislov; presežnik
učinkovin učinkovina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
v v predlog; mestnik
korenini korenina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
praviloma praviloma splošni prislov; nedoločena stopnja
nabiramo nabirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
jeseni jeseni splošni prislov; nedoločena stopnja
Ljudje človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
tudi tudi členek
verjeli verjeti glavni glagol; dvovidski, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
rastline rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
katerih kateri vprašalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
deli del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
spominjajo spominjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
človeške človeški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
organe organ samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
tudi tudi členek
zdravijo zdraviti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
list list samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
jetrnika jetrnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
zdravi zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
jetra jetra samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
list list samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pljučnika pljučnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
pljuča pljuča samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
Po po predlog; mestnik
Majesovem Majesov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, mestnik
prepričanju prepričanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
do do predlog; rodilnik
neke nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
mere mera samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
še še členek
drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
vendar vendar priredni veznik
ne ne členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
Pri pri predlog; mestnik
jetrniku jetrnik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
namreč namreč priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
več več členek
zato zato priredni veznik
poudarja poudarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
spremljati spremljati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
nove nov splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
znanstvene znanstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dosežke dosežek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
na na predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
področju področje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
Nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
manj manj splošni prislov; primernik
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
pravilnega pravilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
nabiranja nabiranje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
pa pa priredni veznik
po po predlog; mestnik
Majesovih Majesov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
besedah beseda samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
niti niti členek
shranjevanje shranjevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zdravilnih zdravilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
rastlin rastlina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
saj saj priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
v v predlog; mestnik
primeru primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
nepravilnosti nepravilnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
zdravilne zdravilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
snovi snov samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
hitro hitro splošni prislov; nedoločena stopnja
spremenijo spremeniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; tožilnik
škodljive škodljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zapri
vir: siol.net
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor