Običajno težko sprejmemo tiste dele samega sebe, ki nam niso všeč, ki se jih sramujemo in imamo do njih negativen odnos. Vendar so tudi ti deli naši, lahko bi rekli, da so kot majhni otroci, ki si želijo naše ljubeče vzgoje. Ovira pri sprejemanju teh delov je tudi, da se z njimi močno identificiramo (rečemo npr.: »Jaz sem takšen …«). Zato je zelo pomembno razločevanje: da znamo ločiti sebe, svoje notranje človeško bistvo, od svojih lastnosti, čustev, predstav … Če se zavemo, da mi v resnici nismo neka lastnost in tako vzpostavimo zdravo distanco do nje, nam to pomaga, da jo laže sprejmemo in preobrazimo v skladu s svojim notranjim prepoznanjem.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Običajno običajno splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
sprejmemo sprejeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
tiste tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
dele del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
samega sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik
sebe se povratni zaimek; tožilnik
ki ki podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
niso biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, zanikani
všeč všeč splošni prislov; nedoločena stopnja
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
sramujemo sramovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
do do predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik
negativen negativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
odnos odnos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Vendar vendar priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
tudi tudi členek
ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
deli del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
rekli reči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kot kot podredni veznik
majhni majhen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
želijo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
ljubeče ljubeče splošni prislov; nedoločena stopnja
vzgoje vzgoja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Ovira ovira samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
sprejemanju sprejemanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
teh ta kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
delov del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
močno močno splošni prislov; nedoločena stopnja
identificiramo identificirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
rečemo reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
npr. npr. okrajšava
Jaz jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, imenovalnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
takšen takšen kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
Zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
pomembno pomemben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
razločevanje razločevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
znamo znati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ločiti ločiti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
sebe se povratni zaimek; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
notranje notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
človeško človeški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
bistvo bistvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
svojih svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
lastnosti lastnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
čustev čustvo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
predstav predstava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
Če če podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zavemo zavedeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
resnici resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nismo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, zanikani
neka nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
lastnost lastnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
vzpostavimo vzpostaviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
zdravo zdrav splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
distanco distanca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
do do predlog; rodilnik
nje on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomaga pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
laže lahko splošni prislov; primernik
sprejmemo sprejeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
preobrazimo preobraziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
skladu sklad samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
svojim svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
notranjim notranji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, orodnik
prepoznanjem prepoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2007
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Dnevnik
avtor: neznani novinar