Kolegice z uredništva so mi v letošnji pomladanski številki GQ-ja s pomenljivimi roza nalepkami označile posebej vprašljive primerke poženščenih krizantemic, a je bil njihov trud pravzaprav odveč: ko človek lista to biblijo s stilom obsedenega moškega novega tisočletja, so »vprašljivi primerki« praktično vse, na kar lahko sploh naleti – saj se z bleščečih strani ena za drugo smejčkajo same groteskne srnice, ki bi bile lahko v kakih pametnejših časih čisto spodobni dedci. »Najboljša možnost, da lasuljo prilagodiš svojim potrebam,« recimo piše GQ, »je, da jo odneseš k svojemu stalnemu frizerju. Zelo verjetno boš moral za res zadovoljujočo dolžino, barvo in bujnost kupiti žensko lasuljo.« Lasulje naj bi postajale vse popularnejše – tudi za neplešaste moške, ki da jih začenjajo nositi kot klobuk. Taki stavki in nešteti drugi so objavljeni smrtno resno, brez sence heca ali zdrave distance.