Teza, za katero se je zavzemal že francoski filozof Rousseau, pa ima seveda številne kritike. »Naravne prehrane za ljudi sploh ni,« pravi na primer Alexander Ströhle z inštituta za živilstvo na hannovrski univerzi. Človek je nenaraven, že zdavnaj je o njegovi biologiji začela odločati njegova kultura. Poleg tega je nedopustno metati vsa tradicionalna ljudstva v en koš. »Raznolikost prehranskih vzorcev je neznanska. Tako na primer Kitave s Papue Nove Gvineje uživajo 80 odstotkov ogljikovih hidratov. Kljub temu skoraj ne poznajo srčnega infarkta in sladkorne bolezni. Tudi kot jelke vitki Indijanci Tarahumara črpajo svojo zmogljivost, ki jo antropologi priznavajo za legendarno, predvsem iz stročnic in žita. Pastirsko ljudstvo Masaji se nasprotno hrani skoraj samo z mesom, krvjo in mlekom. Človek je, kar ima.