Ampak gremo naprej. V sedanjost. Gostitelje večera, srednješolce Blaža Kosa, Dina Bajramoviča in Natašo Ljubič, nam je od zadnjih priprav uspelo odtrgati malo pred začetkom prireditve. Posedli smo okoli ciganskega ognja, ki se je, prvim dežnim kapljam navkljub ali pa ravno zaradi njih, razplamtel za gradom, in takoj ugotovili, da so vsi Ljubljančani in ne Dolenjci. Zato bo delovanje novega Društva Arti, drugače od starega, ki je bilo ustanovljeno za delovanje na kulturnem področju v Mali Loki, segalo še do Ljubljane. S poudarkom na mladih. »Da jim popestrimo zunajšolsko življenje,« odločitev utemeljuje Blaž, novopečeni predsednik društva in organizator, drugače pa dijak četrtega letnika bežigrajske gimnazije. »Zakaj? Zato, ker je danes talent težko pokazati množici brez pomoči drugih. Recimo, če si glasbenik, težko prideš na sceno. In mi smo prepričani, da smo organizacijsko dovolj sposobni, in bi radi pomagali drugim, da bi pokazali, kaj znajo. Da ne gre le za šolsko učenje "na pamet", ampak za razvijanje kreativnosti.« Poleg tega z delom v društvu pridobivajo izkušnje in spoznavajo nove ljudi. Blaževa formula: »Boljše to, kot pa da čas zabijamo pred televizorjem.« Dino obiskuje srednjo grafično-oblikovno šolo in skrbi za glasbeno plat društva. »Začelo se je tako, da sem Blažu pomagal organizirati šolske plese. Potem sem začel ustvarjati za raperje, naredili smo komad, ga posneli. Gre za projekt več ljubljanskih mladih raperjev. Pogovarjali smo se, da bi lažje delovali kot društvo, da bi imeli več možnosti širiti zavest o problemih mladih.« Nazadnje ga je pritegnila muzika. Njega in tudi Natašo, Blaževo sošolko: »Trenutno pa skušamo najti kakšnega sponzorja, da bi lahko na koncertih, ki jih pripravljamo, nastopile tudi neznane skupine. Zdaj se dogovarjamo na Metelkovi. Hočemo, da imajo mladi dejansko možnost pokazati, kaj delajo v garažah.« Društvo Arti za zdaj svojih prostorov, če odštejemo grad, v katerem potekajo prireditve, nima. Člani so dosegljivi po telefonu. Če se na klic ne odzovejo, je velika verjetnost, da so ravno sredi pouka. »Tudi plese za zdaj organiziramo prek gimnazij, jim pa pošljemo dopise, da se lahko dogovorijo z nami. Nekatere šole sploh nimajo plesov, ker jim tega nihče ne ponudi, ali pa jim kdo ponudi, pa so cene hude,« ugotavlja Nataša. Sicer pa je vsaka zamisel dobrodošla, če jo je le mogoče uresničiti. Doslej zbrane: organizacija koncertov, sodelovanje s fundacijo Z glavo na zabavo, računalniške delavnice, plesne delavnice, iskanje poceni inštruktorjev, navsezadnje tudi ponudba manjših del, kot je recimo raznašanje letakov. Nekatere so uresničene, druge, upamo, še bodo. Društvo Arti od tega, kot pravijo člani, dobička nima. Delajo večinoma na "low budget", opremo dobijo v glavnem zastonj.