Saj res, piši mi, če ste že dobili elektriko. Kadar pa zaslišim veter v smrekah in vidim, kako nosi sneg, takrat mi stopijo solze v oči. Takrat se spomnim naše peči in naše stare mame, ki je posedala na njej. Kar naprej nam je pripovedovala zgodbe. Sproti si jih je izmišljala. Ko sem odplul iz Trsta, sem si mislil, da bom šel za leto, dve, največ pet, ampak zdaj sem že deseto leto! Bom še kdaj videl našo planoto? Bom še kdaj videl vse domače? Bomo še kdaj zapeli pod lipo? Bomo še kdaj balinali ...? Vidiš, vleče me domov, pa si ne upam. Zdaj je politični položaj takšen, da si nihče ne upa domov. Kar nas je Slovencev tukaj, se redno slišimo (vsi imamo telefone). In kadar tako nanese, se snidemo in zapojemo. Zdaj se dogovarjamo, da bi zgradili slovenski dom. V ZDA so bolj organizirani, ker jih je več. Tudi z njimi imamo kar pogoste stike. Vsi se bojijo iti domov. Hudo je to, če izgubljaš domovino ...

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Saj saj priredni veznik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
piši piš samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
če če podredni veznik
ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
že že členek
dobili dobiti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
elektriko elektrika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Kadar kadar podredni veznik
pa pa priredni veznik
zaslišim zaslišati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
veter veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
smrekah smreka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
vidim videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, ednina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
nosi nositi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
sneg sneg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
stopijo stopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
solze solza samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
oči oči samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Takrat takrat splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
spomnim spomniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
peči peč samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, rodilnik, množina svojine
stare star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
mame mama samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
posedala posedati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
na na predlog; mestnik
njej on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, mestnik
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pripovedovala pripovedovati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
zgodbe zgodba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Sproti sproti splošni prislov; nedoločena stopnja
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
izmišljala izmišljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
odplul odpluti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
Trsta trst samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
mislil misliti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
da da podredni veznik
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
šel iti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
za za predlog; tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, imenovalnik
največ največ splošni prislov; presežnik
pet pet glavni števnik; besedni zapis, množina, tožilnik
ampak ampak priredni veznik
zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
že že členek
deseto deseti vrstilni števnik; besedni zapis, srednji spol, ednina, tožilnik
leto leto samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
videl videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
našo naš svojilni zaimek; 1. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, množina svojine
planoto planota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
še še členek
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
videl videti glavni glagol; dvovidski, deležnik, ednina, moški spol
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
domače domače splošni prislov; nedoločena stopnja
Bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
še še členek
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zapeli zapeti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
pod pod predlog; orodnik
lipo lipa samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
Bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
še še členek
kdaj kdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
balinali balinati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
Vidiš videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 2. oseba, ednina
vleče vleči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
ne ne členek
upam upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
politični političen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
položaj položaj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
takšen takšen kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
da da podredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
upa upati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
Kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Slovencev Slovenec samostalnik, lastno ime; moški spol, množina, rodilnik
tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
redno redno splošni prislov; nedoločena stopnja
slišimo slišati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
telefone telefon samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
In in priredni veznik
kadar kadar podredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
nanese nanesti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
snidemo sniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
in in priredni veznik
zapojemo zapeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Zdaj zdaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
dogovarjamo dogovarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
zgradili zgraditi glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
slovenski slovenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
dom dom samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
V v predlog; mestnik
ZDA ZDA samostalnik, lastno ime; ženski spol, množina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
organizirani organiziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ker ker podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
več več splošni prislov; primernik
Tudi tudi členek
z z predlog; orodnik
njimi on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, orodnik
imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
pogoste pogost splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
stike stik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
bojijo bati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
iti iti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
domov domov splošni prislov; nedoločena stopnja
Hudo hudo splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
če če podredni veznik
izgubljaš izgubljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
domovino domovina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2001
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Kmečki glas
avtor: neznani novinar