Po velikih polemikah in izvedenem »trojnem« referendumu, kateri volilni sistem bi bil najprimernejši, so pred osmimi leti v ustavo res zapisali, da se poslanci volijo po proporcionalnem sistemu, pri čemer morajo imeti volilci odločilen vpliv na razdelitev poslanskih mest. V tem času je bilo nekaj poskusov, da bi skladno s to ustavno zapovedjo spremenili volilni zakon. Tako je del zdajšnje opozicije predlagal, da bi odpravili volilne okraje. To pomeni, da bi volilci v volilni enoti glasovali za posamezne liste in pri tem na glasovnici označili, katerega od kandidatov na tej listi bi poslali v državni zbor. Tako ne bi izbrali le stranke, ampak bi neposredno odločili o vrstnem redu na listi, kjer bi bil prvi tisti, ki bi zbral največ prednostnih glasov. Podoben sistem prednostnega glasu se uporablja pri volitvah poslancev v evropski parlament in deloma pri volitvah občinskih svetnikov. Toda vsi poskusi uskladiti volilni zakon z ustavo so propadli, ker bi se z odpravo volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu bistveno zmanjšal vpliv vrhov strank na to, kdo bo izvoljen za poslanca. Tem predlogom nasprotujejo tudi v manjših strankah, ker bi se veliko težje prebile v parlament.