Po obdobju presenečenja in različnih mnenj, ki so jih v javnosti vzbudile domnevne zlorabe in nezakonitosti v državni Varnostnoobveščevalni agenciji, se je zanimanje za ta sicer pomembni notranjepolitični dogodek zmanjšalo. Slovencev delovanje tajnih služb očitno ne zanima in o tem neradi govore in se opredeljujejo, najbrž tudi zaradi slabih izkušenj in spoznanj iz prejšnjih časov. Časniki in elektronska občila pa vendarle objavljajo nove ugotovitve o domnevnih zlorabah v osrednji slovenski Varnostni agenciji. V delovanje Sove se poglabljajo parlamentarna preiskovalna komisija, posebna vladna delovna skupina, policija, državno tožilstvo, finančni inšpektorji računskega sodišča in finančnega ministrstva ter tudi premier Janez Janša. Na afero se je na sestanku društva Forum 21 odzval tudi Milan Kučan, nekdanji predsednik Slovenije, s kritičnimi ugotovitvami in mnenji, ki pa jih je predsednik vlade v svojem polemičnem odgovoru zavrnil. Vladna delovna skupina je v svojem tretjem poročilu vladi sporočila, da je Varnostnoobveščevalna agencija ustanovila komunikacijsko podjetje, česar zakon ne dovoljuje. Kakšen bi bil njegov namen, ni jasno. Podjetje je vodil uslužbenec agencije, ki je ponaredil svoje spričevalo. Delovno mesto je moral zaradi tega zapustiti, potem pa je bilo lastništvo tajnega podjetja preneseno na njegovo ženo. Očitno pa je najhujša obtožba, da je Sova imela posebno mobilno prisluškovalno napravo, s katero so prisluškovali pogovorom na mobilnih telefonih. Predsednik vlade je opozoril, da je prisluškovalo slovenskim državljanom, kar zakon izrecno prepoveduje, nekdanji direktor agencije dr. Iztok Podbregar pa to očitno zanika. Pravi, da bo zadoščenje iskal na sodišču. Domnevno naj bi omenjeno napravo v preteklosti uporabljali tudi za prisluškovanje pogovorom v vodstvu Slovenske demokratske stranke Janeza Janše in v zgradbi RTV Slovenija. Omenjeni dr. Iztok Podbregar meni, da je vladna delovna skupina pod vodstvom pravosodnega ministra dr. Lovra Šturma predstavil svojo kandidatko za predsednico nekdaj največje politične stranke v Sloveniji. To naj bi postala Katarina Kresal, mlada, lepa in mikavna odvetnica, ki je bila doslej v politiki povsem neznana. H kandidiranju za predsednico jo je Jožef Školč, eden od ustanoviteljev LDS, nagovarjal dva meseca. V prvi javni izjavi po vložitvi kandidature za izredni kongres LDS, ki bo konec junija, je dejala, “da želi sodelovati pri odločanju o tem, kam gre Slovenija. Moti me, kako se stvari v državi urejajo zdaj. Po svojih nazorih prejšnjih predsedniških volitvah, na katerih je z 8,49 odstotka zbranih glasov dosegel tretje mesto, s čimer se je uvrstil za dr. Janezom Drnovškom in Barbaro Brezigar ter pred dr. Francetom Arharjem. Jelinčič je ob predstavitvi svoje nove kandidature dejal, “da Slovenija potrebuje novega predsednika, še posebej po tem, ko se je dr. Janez Drnovšek potrudil, da je tako razvrednotil inštitut predsednika države.” Nova revija bo tudi v prihodnje sodelovala pri ustvarjanju slovenske vesti Vlada je ministrico komunikologije Alenko Paulin imenovala za vršilko dolžnosti direktorice Slovenske tiskovne agencije. Nadomestila bo dosedanjo direktorico Lidijo Pavlovčič. O vzrokih za zamenjavo vladni glasnik Valentin Hajdinjak ni navedel podrobnosti. Paulinova je bila v zadnjem času svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu predsednika vlade. V Ljubljani pa je bila v ponedeljek, 28. maja, slovesnost, na kateri so zaznamovali 25-letnico ustanovitve Nove revije, najbolj znane družboslovne revije v Sloveniji. S prispevki znanih Slovencev, zlasti s tistimi, ki so bili objavljeni v znameniti 57. številki, je sodelovala v procesih, ki so Slovenijo popeljali v samostojno in demokratično državo. O poslanstvu Nove revije v preteklosti in tudi v prihodnje so govorili njeni glavni oz. odgovorni uredniki Tine Hribar, dr. Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar, Jože Snoj in Niko Grafenauer. Izšla je tudi nova tristota številka omenjene publikacije. Napovedali so tudi bližnji izid knjige Osamosvojitev Slovenije, avtorice Rosvite Pesek. Marijan Drobež zdaj vadbeno središče policije. V obdobju osamosvajanja Slovenije so podzemne rove uporabili za shrambo arhiva slovenskega filma. Gledanje zanimivega dokumentarnega filma je nudilo tudi vpogled na vlogo in delež Kočevske v novejši zgodovini slovenskega naroda. V tamkajšnjih gozdovih je bilo po kapitulaciji Italije, 8. septembra leta 1943, nastanjeno politično in vojaško vodstvo osvobodilnega boja in revolucije, po vojni pa so tam uprizorili poboje kočevskih gozdov, zgradili varovano območje za komunistično vodstvo, ki pa k sreči nikoli ni bilo preizkušeno in uporabljeno. M.