Sreda, 11. decembra: V Sloveniji in Srbiji se je torej skozi reakcije opozicije začela zrcaliti zlaganost obljub vladajočih elit v obeh republikah: če je Lojze Peterle še 13. decembra lani razlagal, da bomo »tisto milijardo šesto milijonov dolarjev (=8 % tedanjega družbenega proizvoda), ki jo vsako leto damo za predrago in neučinkovito federacijo, v samostojni Sloveniji porabili za nove investicije v gospodarstvu«, smo zdaj dobili na glavo državo, ki bo gospodarstvo obremenila še bolj, kot sta ga nekdanja federacija in republika skupaj; Srbi pa bodo, kot pravi Drašković, »nekoč morda res vsi živeli v eni državi, toda ne na njenem ozemlju, ampak v glavnem pod njim.« Hkrati je paralele mogoče vleči tudi med reakcijami obeh vladajočih elit: Milošević je po zborovanju opozicije dejal, da »Srbijo in Jugoslavijo razbijajo mračne sile, o katerih smo mislili, da so se že poslovile z zgodovinskega prizorišča«, s čimer je srbsko opozicijo posredno izenačil z »ustaši«; Peterle pa je Rupla obtožil, da so bile njegove torkove izjave v CD o desnici v Demosu »nezaslišane in v vsakem primeru škodljive za uspešno promocijo Slovenije v tujini«, in s tem v duhu Ludvika XIV. ugled Slovenije izenačil z ugledom svojega političnega prepričanja.