Sicer pa v stroki velja, da je treba »kronični hepatitis C večinoma iskati«, kajti bolezen se sama od sebe lahko odkrije zelo pozno. Tako le približno 20 do 25 odstotkov bolnikov ob okužbi zboli z znaki hepatitisa in sploh ve za okužbo. Na bolezen je mogoče pomisliti tudi pri nepojasnjeni hujši utrujenosti, splošnem slabem počutju, brezvoljnosti, napetosti v zgornjem delu trebuha, težavah s prebavili. Težava pri tem je, da lahko po petnajstih, dvajsetih letih po okužbi približno 20 odstotkov bolnikov zboli za cirozo jeter, medtem ko se pri enem do štirih odstotkih okuženih utegne razviti celo rak na jetrih; dokazana je namreč povezava med to obliko hepatitisa in nastankom raka na jetrih. Zato danes toliko poudarjajo sistematično iskanje okuženih, kajti drugače kot še pred nedavnim je zdaj mogoče to virusno bolezen razmeroma zelo učinkovito zdraviti. Še ne dolgo od tega je bilo namreč to dokaj sizifovo početje, z razvojem vrste zdravil za obvladovanje okužbe z virusom HIV in zdaj tudi virusnega hepatitisa pa je po besedah dr. Mojce Matičič večji optimizem pri zdravljenju virusnih okužb že utemeljen.