Rojen je bil leta 1920 v mestu Kaifengu v kitajski provinci Henan kot Guo Dingsheng. Pri vpisu v šolo mu je oče nadel ime Guo Libang, ki ga je nato sam še enkrat spremenil v Guo Yidong. S tem imenom se je pozneje pojavil tudi v svetu leposlovja, kot avtor prvih dvanajstih romanov, zbirk pripovedk in bajk. Ko je kot član Nacionalistične stranke (Kvomintanga) leta 1949 sledil Čangkajšku, ko se je ta umaknil na Tajvan, nato pa se je skorajda v istem trenutku znašel sredi polemike o temeljnih razlogih, zaradi katerih je bila izgubljena državljanska vojna z Mao Zedongom. V tem raziskovanju sesute nacionalne duše tistega dela Kitajcev, ki so se čutili poraženi, se je nato velik del krivde prevalil na pisatelje. Kot so trdile oblasti, Kitajci svojih peres niso posvetili nacionalnim interesom, saj so se ukvarjali z individualnimi svoboščinami in samoizražanjem, prav tako pa tudi niso ustvarili književnosti, ki bi za seboj potegnila množice in ohranila kolektivni duh, s katerim bi se lahko uspešno postavili po robu močni Maovi propagandi. Po mnenju Kvomintanga je bilo treba to popraviti. Izoblikovati je treba politiko kulture, pri tem pa še zlasti v odnosih do pisateljev uvesti odločno protikomunistično načelo z celotnim inštrumentarijem ideološke represije, policijskih pregonov in otipljivih posledic v primerih neposlušnosti.