Predsednik zadruge Jože Urbanč z direktorjem zadruge Janezom Živičem dina v zbirki Bajke in povesti o Gorjancih, čeprav ne ravno laskavo, ko je v zgodbi z naslovom Jutrovica zapisal: „Vino, katero jim je trta rodila (kmetom na Gorjancih op.p.), je bilo zvečine tako kislo in prazno, da so ga imenovali sosedje: cuckovec, cviček, žvižgalec, zelnica, nedolžna kri“. K pridelavi in dvigu kakovosti tega dolenjskega posebneža in k njegovi prepoznavnosti pa je nedvomno prispevala Kmečka zadruga Krško. Najprej kot Vinarska zadruga Kostanjevica na Krki, ki je bila ustanovljena v prostorih tamkajšnje samostanske vinske kleti leta 1928 z namenom, da pospeši pridelavo grozdja, združi pridelovalce in jih zaščiti pred izkoriščanjem vinskih trgovcev, predvsem pa dvigne kakovost vina, s tedaj že uveljavljenim imenom cviček. Že tedaj so si člani v Vinarski zadrugi, teh je bilo desetletje po ustanovitvi že okoli 600, prizadevali za zaščito cvička, saj so s tem namenom že pripravili t.i. vinogradniško matico, ki je vsebovala vse zbirne podatke o pridelovalcih tako na levem kot desnem bregu reke Krke, a do realizacije zaščite cvička ni prišlo, saj ga je prekinilo obdobje 2. svetovne vojne. Po končani vojni so v Vinarski zadrugi nadaljevali s širitvijo vinogradniškega območja in jo