A s čim je hranil zgodnji človek svoje velike možgane? Ta miselni organ je hudo požrešen: pri odraslem porabijo sive celice 25 odstotkov vse energije, pri novorojenčku pa kar 60 odstotkov. Klasična razlaga: Homo erectus je šel kot prvi hominid na lov za veliko divjadjo. Niti mrhovine ni zavračal, pravi antropologinja Aiellova. Beljakovinska hrana je tako zelo povečala kakovost prehrane, da je omogočila večje možgane. Primatolog Wrangham pritrjuje, a potegne drugačen sklep: šimpanz mora žvečiti šest ur na dan, da je sit od listja in sadežev. Meso pa je še bolj žilavo kot pragozdna solata. Za nameček je Homo erectus za dobrih 60 odstotkov večji od šimpanzov. Je hominid še pozno v noč žvečil gnujeve tartarske zrezke in gazelji sašimi? Ni mogoče, meni Wrangham, ki daje drugačno razlago: paleolitski žar. »S kuhanjem dobimo mehko, energijsko bogato hrano,« pravi raziskovalec. Dejansko vročina spremeni dolge verige beljakovin in ogljikovih hidratov v lahko prebavljive. Kot nalašč za dvonožce. Kajti ko je stopil iz gozda na odprto stepo, je našel predvsem žilave gomolje. Šele kuhani so oddali energijo. Kuhana krompir ali kasava vsebujeta za 80 odstotkov več prebavljivih kalorij kot surova. Sklep: kdor kuha, potrebuje manj hrane kot surovojedec.