UVEDBA DISCIPLINSKIH KOMISIJ? To so poleg še nekaterih manjših nepravilnosti in številnih drugih v javnosti znanih primerov, ob katerih je ravnanje ali nedelovanje Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani sprožalo številne pomisleke (odstop petih Miklavčičevih namestnikov, razpustitev gospodarskega oddelka tožilstva, »primer Sirše«, afera z Brežiško banko …), samo najbolj nazorni primeri, ki zbujajo utemeljen sum, da Tomaž Miklavčič ni zgolj neizkušen novinec na tožilstvu, pač pa je pri svojem delu doslej že večkrat zavestno zlorabil pooblastila, ki jih ima kot javni funkcionar. Toda sankcije za takšno ravnanje so doslej vedno izostajale zaradi podpore, ki jo omenjeni tožilec uživa pri republiškem javnem tožilcu Antonu Drobniču. Ker je edina sankcija za takšno ravnanje po sedanji zakonodaji zgolj razrešitev tožilca na predlog republiškega tožilca državnemu zboru (do tega pa bi zaradi političnih nasprotovanj zelo težko prišlo) je vlada, verjetno tudi zaradi afer, povezanih z delom Tomaža Miklavčiča, v novem zakonu o tožilstvu (po propadu »tožilskega« in drugega, tako imenovanega »Drobničevega« predloga zakona) že predlagala nekatere druge, predvsem disciplinske ukrepe, ki naj bi v bodoče preprečili podobne zlorabe pooblastil. V bodočih disciplinskih komisijah naj bi, kot je zapisano v predlogu zakona, delo tožilcev poleg nekaterih drugih strokovnjakov (npr. predstavnikov ministrstva za pravosodje) presojali tudi tožilci (ki imajo svoje društvo). Zaradi vseh opisanih nepravilnostih, ki načenjajo ugled tožilskega stanu in vnašajo dvome o strokovni podkovanosti tožilcev nasploh, bi bila prav tožilska presoja delovanja tožilca Tomaža Miklavčiča gotovo potrebna čimprej.