Peskova, novinarka TV Slovenija, je na NČR naslovila pritožbo zoper Požarjev zapis Afera Pesek ali pesek v oči. Ta je v članku zapisal domnevo, da je Peskova zaradi prejete podkupnine na konspirativnem sestanku v nekem lokalu z Alfredom Killerjem (članom Sveta RTV) in Markom Pogorevcem (generalnim direktorjem policije) preprečila predvajanje prispevka o aferi Metalka avtorice Pike Simič v oddaji Tednik. Uredništvo Slovenskih novic je v podnaslovu v trdilni obliki tudi zapisalo, da se je sestanek dejansko zgodil. Požar se je skliceval na govorice, ki jih je preverjal na uradu za preprečevanje korupcije, in na vir informiranja, ki ga ne želi razkriti. Razsodniki so odločili, da je Požar kršil kodeks. Obrazložili so, da je, ker je izpustil bistvene in znane informacije, nepopolno obveščal javnost in tako prekršil kodeks, ki ga zavezuje k resničnemu in neponarejenemu obveščanju javnosti. Novinar mora pri objavi informacij, ki vsebujejo hude obtožbe na račun posameznikov, poskušati pridobiti odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo. Ker je novinar dolžan takšno informacijo, zlasti če gre za govorice, ki so lahko le vir za nadaljnjo raziskavo, pred objavo skrbno preveriti, je avtor kršil tudi druga določila kodeksa. Za zgodbo, v kateri novinar dopušča možnost, da je nekdo prejel podkupnino, odgovor prizadetega ni irelevanten, pri čemer ne vzdrži Požarjevo pojasnilo, so zapisali razsodniki, da je bila druga plat zgodbe objavljena že v časniku Delo, ker vsi bralci ne berejo obeh dnevnikov. Čeprav Požar trdi, da uredništvo razpolaga z izjavo enega od udeležencev, ki potrjuje, da je sestanek bil, se v primeru, če informacije ni mogel pridobiti drugače, kot da se je dogovoril o anonimnosti vira, ne bi smel zadovoljiti le z objavo govoric. NČR je Peskovi pritrdilo tudi, da bi bil kršen kodeks z objavo neosnovanih obtožb, napadov, laži, razžalitev in klevet. Da gre za klevetanje in ne zgolj za nepopolno in neresnično obveščanje javnosti, dokazuje dvoje: avtor spornega prispevka je lahko štiri dni pred objavo svojega prispevka v Delu prebral, da Peskova zagotavlja, da na odločitev, da prispevek ne bo objavljen, ni vplivala, in da je to Delovemu novinarju potrdila tudi urednica Tednika Barbara Jerman. Na podlagi tega bi lahko Požar (enako) utemeljeno domneval, da govorice o podkupnini niso točne, saj ni bilo motiva za podkupovanje. Kljub temu je neosnovano obtožbo objavil, navedeno pa zamolčal. Da je Peskovo zavestno blatil (klevetal), dokazuje tudi to, da je potvoril vsebino pisnega odgovora vodje vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjana Penka. V tem odgovoru, ki si ga je lahko ogledalo tudi NČR, je ta pojasnil, da so spomladi prejeli anonimno prijavo zoper Peskovo, da pa so jo nemudoma odstopili policiji. Požar ve ali bi moral vedeti, so zapisali razsodniki, da mora omenjeni urad tako ravnati pri vsaki takšni prijavi. Iz odgovora vodje urada torej nikakor ni bilo mogoče sklepati, da obstaja podlaga za sum očitane storitve kaznivega dejanja korupcije, kar v omenjenem prispevku namiguje, v prispevku Novinarka jadikuje, policija preiskuje pa eksplicitno trdi Požar. Ob informacijah, ki jih je Bojan Požar imel in zamolčal, ni mogoče sklepati drugega, kot da je to storil zavestno - zato, da bi od neprepričljive novinarske zgodbe še kaj ostalo. Da je s tem Peskovo javno oklevetal kot koruptivno novinarko, ga od te namere žal ni odvrnilo, so v razsodbi zapisali novinarji.