Proso posejemo v skrbno obdelano setvišče, in sicer 15 kg do največ 25 kg semena/ha, odvisno od debeline semen (absolutna masa) in kalivosti. Na uspešnost pridelave vplivata zlasti priprava tal in gostota setve. Kljub veliki sposobnosti prosa za oblikovanje stranskih poganjkov ima v boju proti zapleveljenosti zaradi počasne začetne rasti mladega posevka prednost ožja medvrstna razdalja (12,5 cm). Čeprav potrebuje proso le skromnih 200 l vode za kilogram suhe snovi, je vlaga v tleh najbolj potrebna za kalitev in za začetno rast mladih rastlin, kar pa ni značilno za junijsko in julijsko vreme zadnjih let. Letos kaže drugače! Proti plevelom v posevku prosa (najpogostejši so muhvič, kostreba, pesjak, divji sirek in sudanska trava) pri nas ni uradno preizkušenega herbicida. Kmetje bolj ali manj uspešno rešujejo zapleveljene posevke s herbicidi, ki jih uporabljajo proti plevelom v koruzi. Povzročitelji bolezni, kot so pepelovka in druge bolezni, se navadno ne pojavljajo v večjem obsegu. Pred pticami zavarujemo z mrežo le manjše posevke, sicer izberemo njivo, kjer je možnost napada manjša. Zaradi neenakomernega zorenja in osipanja že zrelih zrn je težko določiti čas žetve, ponavadi je najprimernejše, ko je vrh lata v polni zrelosti, sredina pa proti koncu voščene zrelosti.