Pri Krenovih obdelujejo 6,5 hektarjev sadovnjakov, nekaj arov hrušk viljamovk (le-te predelujejo v žganje viljamovko) in skoraj pet hektarjev vinogradov z okrog 22.000 trsi. Prihodnje leto bodo zemljišča s sadnimi drevesi razširili s 5.000 drevesi, pozneje pa napeljali namakanje, tako da bodo sadovnjaki v celoti oskrbljeni s potrebno vodo. Pred točo so sadovnjaki zavarovani z mrežo, vinogradi pa so »zavarovani« le prek zavarovalnice. Veliko dela opravijo sami, vendar brez dodatne pomoči ne gre, zlasti v konicah, kot so obrezovanje, pobiranje sadja in trgatev, ko najamejo sezonsko pomoč prek zavoda za zaposlovanje. Tomaž se ravna po podjetniških zakonitostih, ki zahtevajo dobro načrtovanje in dosledno izvedbo le-tega. Glede na naše razmere v kmetijstvu in zlasti trženju s pridelki se je naučil že od očeta, da je z dohodkovnega vidika smiselna predelava pridelkov, ki prinašajo višji dohodek. Zaradi tega imajo tudi lastno trgatev, polnitev in prodajo vina. Grozdja pa ne prodajajo, z izjemo določenih sort, ki jih ob dobri ceni in takojšnjem plačilu prodajo v dva kilometra oddaljeno Avstrijo. Pri prodaji jabolk so prodajne poti različne. Del pridelka, ob normalni letini ta znaša 42 ton na hektar, prodajo prek organizacije proizvajalcev Mirosan, s katero imajo sklenjeno pogodbo o odkupu določene količine pridelka prve kakovosti, preostale količine pa pridejo do kupcev prek manjših trgovcev in sindikalnih organizacij, ki pa jih je vse manj. Letos so prvič prodali jabolka v Avstrijo, ki v prihodnje predstavlja pomembno potencialno tržišče. Sicer pa je Tomaž prepričan, da je povezovanje sadjarjev in vinogradnikov v učinkovite organizacije proizvajalcev nujnost, ki se ji v prihodnje ne bo mogoče izogniti, če hočemo biti konkurenčni na evropskem trgu. Ob tem pa je izrazil bojazen, da zakoreninjen slovenski individualizem utegne zavirati takšno povezovanje.