Morala na obeh nemških ladjah je bila na višku, topniška častnika so zasuli s pohvalami. Razdelili so tudi poseben obrok čokolade in cigaret. To je bila tudi nagrada Luetjensu za rojstni dan, saj je naslednji dan dopolnil 52 let. Bismarck je prejel tri zadetke, od tega je bil prvi povsem nenevaren, drugi je uničil kotlarno št. 2, a največ škode je naredil tretji: prebil je bok ladje pri vodni črti in dva rezervoarja goriva, tako da je odteklo nekaj nafte, pokvarile so se črpalke za vsrkavanje in ladji odvzele še blizu tisoč ton črnega zlata. Sedaj je Luetjens lahko obžaloval, da se ni oskrbel z gorivom tedaj kot Prinz Eugen. To je bilo odločilno za izid Bismarckove usode. Luetjens je vedel, da mora Bismarck na popravilo, in ker nazaj po isti poti ni šlo, je odredil, da zavijejo na odprto morje, se založijo z gorivom iz enega od tankerjev na poti in odplujejo v Saint Nazaire. Popoldne je tako Bismarck obrnil nazaj proti sovražniku, kar je omogočilo Prinzu Eugenu, da se je neopaženo izmuznil naprej na odprto morje. Operacijo ločitve so ironično poimenovali 'Hood'. Obrat je povzročil paniko pri zasledovalcih in opazovali so Bismarcka, ki je zavijal ter pričel streljati iz vseh topov. Takega so ga na Prinzu Eugenu videli zadnjič. Ob dvaindvajseti uri je Bismarck sporočil skupini Zahod, da gredo zaradi pomanjkanja goriva v Brest, ki je bil še sto milj bližje, nato pa je poveljnik zaukazal radijskimolk.