In glej ga zlomka, omenjeni zadržki so bili še kako na mestu. Brazilija je tekmo sicer začela v svojem slogu, z veliko držanja žoge in pletenja okrog nasprotnega kazenskega prostora, toda Združene države so še enkrat zablestele v vsej svoji ubijalski učinkovitosti. Jonathan Spector je podal z desne strani, Clint Dempsey v sredini tudi nekoliko srečno poslal žogo proti vratom in s prvim strelom nanje so Američani v 10. minuti povedli z 1:0. To pa še ni bilo vse. Potem ko je vratar Tim Howard zelo zanesljivo ustavil tri brazilske poskuse, so nogometaši pod zastavo z zvezdami in črtami v 27. minuti sprožili šolski protinapad in na veličasten način svojo prednost podvojili. Žogo so osvojili tik pred svojim kazenskim prostorom, le nekaj dotikov in nekaj sekund pozneje pa jo je prvo ime reprezentance Landon Donovan že spravil za hrbet vratarja Julia Cesarja. Neverjetno, toda po še dveh dobrih posredovanjih Howarda je ob koncu prvega polčasa prav vse kazalo na to, da se bo v Johannesburgu zgodovina pisala na način, ki ga pred začetkom tega turnirja - kaj pa šele po drugem krogu predtekmovanja - zagotovo ni pričakoval prav nihče. A se ni, pisala je na povsem pričakovanega. Že v prvi minuti nadaljevanja je zadel Luis Fabiano, vse od takrat pa je bilo še kaj več kot znižanje zaostanka le vprašanje časa. Američani so ob velikanski priložnosti povsem poniknili, Brazilci so nizali nevarne napade in tudi uspeli še dvakrat (celo trikrat, a jim Kakajevega zadetka sodniki niso priznali) zatresti mrežo senzacionalnega nasprotnika. V 74. minuti je bil še petič na tem turnirju uspešen prvi brazilski junak Fabiano, zmago pa je selecau deset minut pozneje s strelom z glavo po udarcu iz kota prinesel Lucio.