Kot se spodobi, so se naša bosanska jutra začenjala s kavo, tisto ta pravo bosansko kavo, ki nam jo je pripravljala Manda, in pogovorom. Pogovorom o vremenu, družini ali dobri hrani in nenazadnje tudi o vojni. Taki, dostikrat boleči pogovori so nas spremljali vso pot po Bosni, pa čeprav smo se takih tem izogibali kot hudič križa. Najsi je šlo za Bosanca s katere koli strani, noben ni zdržal prav dolgo, da ne bi začel odpirati starih ran. Kot bi se hoteli znebiti nekega bremena, opravičiti svoja dejanja, po vsej verjetnosti polna groze in bolečine, dostikrat umazana s krvjo nekoč dobrih sosedov. Samo prisluhnili smo tragičnim zgodbam; opredeljevati se, dajati prav in se iti razsodnika v deželi, kje se otroci v šolah učijo tri različne zgodovine svoje dežele pa … Navsezadnje tudi Bosancem ni vse jasno, vsi skupaj pa le priznavajo, da so jih »zajebali« politiki in njihovi interesi. Tako je dejal tudi Pero, ki živi nekaj kilometrov više ob reki Plivi v smeri Šipova, kjer nas je velika obcestna tabla prijazno spomnila, da smo dobrodošli v neki drugi »državi«. Tudi Pero je, kot mnogi drugi Bosanci, ki smo jih srečevali tiste dni, pred leti delal v Sloveniji in si z zasluženim denarjem zgradil hišo. Sedaj tam ni dela, velik del populacije je brezposeln. Razmere so veliko slabše kot na drugi strani »meje«, čeprav tudi tam ni vse rožnato. Kakšno marko si prisluži s prodajo piratskih CD-jev in kaset narodnjakov, porničev, domačega vina, rakije … Vsak dan s sinom čemita v senci nadstreška ob cesti in čakata na boljšo priložnost. Najstarejšega sina bi rad vpisal v poklicno šolo v Jajcu, pa nima niti za šolnino. »Neperspektivna« je tudi zgodba še enega Bosanca, mladega Armina, ki živi v starem delu Jajca. Šolo je sicer končal, zaposlitve pa ni mogoče dobiti, tako da nekaj malega zasluži kot turistični vodnik po starodavnih katakombah. Še pred slabimi desetimi leti se je kot otrok v katakombah, tako kot menda tudi Tito v II. svetovni vojni, z drugimi prebivalci mesta skrival pred napadalci. Šele ko so le-ti zasedli spodnji trg mesta, so iz katakomb zbežali na varno v gozdove za mestom.