Ti vrag, koliko vrat je bilo tu, pa vsa so bila enaka. Skozi katera od njih je bil prej vstopil iz čakalnice? Odprl je ena od njih, a to ni bila čakalnica, pač pa nekakšna servirnica, vse polno je bilo vozičkov na kolesih, prtičev, kozarcev, pladnjev. Nazaj ni mogel, kajti ponovno je zaslišal glas stare vešče. Torej naprej, skozi druga vrata. To je bila čajna kuhinja, nato garderoba, pa soba za biljard in končno nekakšen imeniten salon. Marcela je grabil obup, vsak čas bo najbrž koga srečal in potem bo zelo težko pojasnil ...

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ti ta kazalni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
vrag vrag samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
vrat vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
vsa ves celostni zaimek; srednji spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, množina, srednji spol
enaka enak nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
Skozi skozi predlog; tožilnik
katera kateri vprašalni zaimek; srednji spol, množina, tožilnik
od od predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
prej prej splošni prislov; primernik
vstopil vstopiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
iz iz predlog; rodilnik
čakalnice čakalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Odprl odpreti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ena en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, rodilnik
a a priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
čakalnica čakalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pač pač členek
pa pa priredni veznik
nekakšna nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
servirnica servirnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
vse vse splošni prislov; nedoločena stopnja
polno polno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
vozičkov voziček samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
na na predlog; mestnik
kolesih kolo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, mestnik
prtičev prtič samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
kozarcev kozarec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
pladnjev pladenj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
Nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogel moči glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
kajti kajti priredni veznik
ponovno ponovno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zaslišal zaslišati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
glas glas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
stare star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
vešče vešča samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
naprej naprej splošni prislov; nedoločena stopnja
skozi skozi predlog; tožilnik
druga drug zaimkovni števnik; besedni zapis, srednji spol, množina, tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
čajna čajen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kuhinja kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
garderoba garderoba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
soba soba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
biljard biljard samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
končno končno splošni prislov; nedoločena stopnja
nekakšen nekakšen nedoločni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
imeniten imeniten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
salon salon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Marcela Marcela samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
grabil grabiti glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, moški spol
obup obup samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
vsak vsak celostni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbrž najbrž členek
koga kdo vprašalni zaimek; moški spol, ednina, tožilnik
srečal srečati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
in in priredni veznik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
težko težko splošni prislov; nedoločena stopnja
pojasnil pojasniti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2003
vrsta besedila: Leposlovje
naslov: Skoraj enaki
avtor: Edo Rodošek