Po službi, nekaj po 17. uri, se je z avtom zapeljal na njivo nekaj pognojit, ker pa je začelo deževati, se je raje odpravil v gozd na svojo parcelo Vrtačo, da bi malo pogledal in morda odtrgal kakšno gobo. "Kar zaslišim neke čudne šume, malo pogledam naokrog in blizu zagledam dva medvedka. Ozrem se okrog in malo nižje se mi oči ustavijo še na njihovi mami, pripoveduje. Bilo je grozljivo. V trenutku sem se odločil in splezal na enega od treh drobnih gabrov, stara pa za menoj. Komaj mi je uspelo, ker so se mi veje lomile. Medvedka pa je planila za menoj in me s taco zagrabila za levo nogo. Bil sem kak meter in pol visoko. Nato je odšla. Oddahnil sem se in plezal na vrh." Stanko je v tistem trenutku najprej pomislil na soseda, ki je pred 15 leti doživel nekaj podobnega. "Malo sem počakal, ali je vsa družina odšla in sem na varnem. Bilo je vse mirno, kar spet zaslišim cviljenje. Na velikem hrastu nasproti mene zagledam enega od mladih medvedov. Gledava se iz oči v oči. K sreči je odšel za svojo mamo. Malo sem še počakal, nato sem jo ucvrl proti avtu, kolikor mi je duša dala, in hitro domov. Nikoli me še ni bilo tako strah, odkrito pove Stanko. Šele doma je začutil, da ga nekaj peče, sezul si je škornje, na katerih je medvedka naredila veliko luknjo, in zagledal rano na levi nogi. Nato so ga odpeljali najprej k zdravniku v Žužemberk, nato pa z napotnico v novomeško bolnišnico, kjer so mu kar 12 centimetrov dolgo rano od členka do pete zašili.