Še vedno sedimo v poznem ponedeljkovem popoldnevu v lepi konferenčni dvorani kmetijske zbornice v Auchu, središču departmaja Gers, kjer nam Christianne Pietters razlaga svoje poslanstvo in pristojnosti v zbornici. Poleg drugih funkcij, ki jih energična in očitno podjetna madame opravlja, mimo tega pa še na veliko kmetuje, je njena glavna skrb v zbornici razvoj turizma na podeželju. Načeluje skupini osmih sodelavcev, od katerih je polovica zadolžena za razcvet turizma na kmetijah, druga polovica pa za promocijo taistega. Tako se vsako leto udeležujejo številnih sejmov predvsem doma, a tudi na tujem, in tako privabljajo na kmetije obiskovalce. Največ jih prihaja iz večjih bližnjih in daljnih mest, mnogi francoski meščani so se precej odtujili podeželju, marsikateri otrok pa sploh ne ve, od kje mleko, zato na novo odkrivajo čare in prelesti podeželja. Neredki gostje so tudi tujci, predvsem Belgijci, Angleži in bližnji Španci. Gers namreč ni daleč od francosko-španske meje, kakšnih petdeset kilometrov zračne črte je do Pirenejev, ki ločijo obe državi. Kako so zasedene postelje na teh turističnih kmetijah, bomo povedali ob obisku vsake posamezne, nikjer pa niso tarnali, da bi bilo gostov premalo.