V položaju, kjer so bila pričakovanja tako visoka, so s tako prozaičnim, dobesedno banalnim iztekom – izklop zaradi okvare! – izgubili vsi. Medtem pa je, kljub vsem našim neuspešnim poskusom, da bi ga razumeli in določili datum njegovega konca, svet obstajal naprej. Pospeševalnik pod švicarsko-francosko mejo, z vsemi znanstveno-verskimi oporekanji, ki jih je sprožil, je pravzaprav spomenik naši potrebi, da bi stvari, bodisi z logiko bodisi z vero, uokvirili v za nas sprejemljiv red. Eksperiment je bil že od samega začetka obsojen na neuspeh, pospeševalnik pa na usodo jugoslovanskih spomenikov Revoluciji, zaraščenih s travo: redu je ime kaos, bistvo reda pa je v tem, da ga ni mogoče sprejeti.