Tistega večera sem več kot dve uri ležal buden, misli, ki so mi kratile spanec, pa so bile prav tako nenavadne, kot je bil že ves dan. Prvič, odkar sem prišel na obalo, sem začel razmišljati o domu. Pravzaprav sem si skoraj želel, da bi se lahko vrnil. Ne da bi za vselej zapustil obalo – samo da bi se javil nekaterim pomembnim ljudem in jim dal vedeti, da sem še vedno živ in zdrav. Predvsem družini in nekaterim prijateljem.