Karirasta srajca. Posoški hribovci jih še vedno nosijo. Nosil bi jo recimo recimo tudi zatolminski kmet in sirar David Klinkon, čeprav je nadvse sodobno usmerjen in kaže pot, kako hribovsko živinorejo rešiti pogube. Zato je tudi lahko nadvse kritično razpoložen do tega, kako se oblast loteva reševanja kmetijstva. Ko opazuje, kako obnavljajo prazne domačije, recimo Blekovo v Pologu, za katero še vedno nihče ne ve, ali bo kdo v njej še živel, kako obnavljajo planine za živinorejce, ki nimajo naslednikov, da bi nadaljevali tradicijo poletnega pastirjevanja, in še kaj, se zgraža, češ da poskušajo k življenju obuditi mrtvece. Njemu, ki še je kako živ in poln zdravih načrtov, pa v stiski ob zaprtju sirarne, ki jo je predlani uprizoril veterinarski inšpektor, v naslednjih dveh letih, ko se je kot sirar spet pobiral na noge, nobena oblast ni hotela ponuditi roke v pomoč. Očitek leti tudi na bivšega tolminskega župana Julijana Šorlija, ki je sicer z diplomatsko spretnostjo, pa tudi z znamenito graparsko trmo, iznašel recept, kako priti iz blodnjaka lastniških vozlov na planinah. Ker je bil uspešen tudi pri reševanju velikega zapleta na planini Polog, ga vodja državne tehnične pisarne Stane Beguš še sedaj, ko Šorli ni več župan, naokoli ponuja za svetovalca ljudem, ki so se znašli v podobnih blodnjakih. In ko smo že pri najbolj cenjenemu med dosedanjimi tolminskimi župani, naj povemo, da se mnogi sprašujemo, ali se je z odločitvijo, da ne bo več kandidiral, nemara opredelil za politično in menedžersko abstinenco, da se bo posvetil le opravilom na domačiji v Baški grapi. Oblečen v karirasto srajco.